Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (onesnaženost zraka) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Spremembe gozdne vegetacije kot posledica učinkovanja onesnaženega zraka
Ivan Smole, Lado Kutnar, 1995

Povzetek: Podan je pregled dosedanjega dela, prvih rezultatov raziskave in smernice za nadaljne delo. Dosedanja dognanja niso jasno potrdila domneve, da se pritalna vegetacija pod vplivom onesnaženega zraka tudi v naših gozdovih spreminja. V bodoče se bo raziskava razširila na večje število objektov, stanje pritalne vegetacije pa bomo spremljali v daljših časovnih presledkih kot doslej.
Ključne besede: gozd, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisija, onesnaženost tal, sprememba vegetacije, kvalitativna analiza, rastščni dejavnik, srednja vrednost, Slovenija, Srednja Evropa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 885; Prenosov: 52
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) damage in the Zasavje district of Slovenia evaluated by two methods
Natalija Vidergar-Gorjup, Andrej Strniša, Franc Batič, 2000

Povzetek: The Zasavje district has been heavily affected by air pollution due to mining,the presence of a coal-fired power plant, and industry. The extent of forest damage differs according to location because of specific climatic and orographic characteristics. Norway spruce damage was estimated by two methods at 10 locations in the Zasavje district using the Slovenian forestry method for the estimation of forest damage (KOVA et al. 1995), and a Czech method forestimation of damage to the branching system and needle loss and discoloration (CUDLIN & CHMELIKOVA 1995). Comparison of the results obtained by the two methods gave similar damage assessments at heavily polluted sites, although the data obtained by the two methods differ due to several environmental parameters. The Czech method did not give as good results as wasexpected. A possible reason might be that spruce trees in the investigated locations are less damaged than those in the Czech Republic, where the method was developed.
Ključne besede: air pollution, Norway spruce, Picea abies (L.), tree damage, Zasavje, propadanje gozda, poškodovanost drevja, gozdno drevje, onesnaženost zraka, Zasavje, smreka, Picea abies (L.) Karst.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 965; Prenosov: 52
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarn
Tom Levanič, Andreja Slapnik, 2006

Povzetek: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Ključne besede: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 957; Prenosov: 80
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Umiranje gozdov in gozdarski program
Ivan Kolar, 1987

Ključne besede: Slovenija, Šaleška dolina, ožig gozdov, umiranje gozdov, onesnaženost zraka
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1020; Prenosov: 52
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh