Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (onesnaženost) .

1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Vplivi emisij iz termoelektrarne Šoštanj na smrekove gozdove v Šaleški dolini
Marijan Kotar, Ivan Kolar, 1996, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskava obravnava smrekove gozdove, ki so pod neposrednim emisijskim vplivom termoelektrarne Šoštanj, in sicer tiste predele, kjer je bila povprečna osutost krošenj v letu 1988 od 26% - 60%. V 15 naključno izbranih ploskvah je povprečna osutost krošenj v letu 1994 ocenjena z 19,3% do 37,0%. Zaradi osutosti krošenj so zmanjšani širina branike, temeljnični prirastek in lesna proizvodnja. Tekoči volumenski prirastek se je zaradi osutosti krošenj vobdobju 1989 - 1993 zmanjšal za 11%, v obdobju 1984 - 1988 pa za 19%
Ključne besede: tekoči volumenski prirastek, propadanje gozdov, onesnaženost ozračja
Objavljeno v DiRROS: 23.08.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (5,27 MB)

4.
5.
Učinki rakotvornih kemikalij v zraku na zdravje
Andreja KUKEC, Anja Jutraž, Zala Jan, An Galičič, 2016, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rakotvorne kemikalije, onesnaženost zraka, vpliv na zdravje ljudi
Objavljeno v DiRROS: 03.04.2020; Ogledov: 1871; Prenosov: 602
.pdf Celotno besedilo (149,82 KB)

6.
7.
8.
Umiranje gozdov in gozdarski program
Ivan Kolar, 1987, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Slovenija, Šaleška dolina, ožig gozdov, umiranje gozdov, onesnaženost zraka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4447; Prenosov: 1817
.pdf Celotno besedilo (308,85 KB)

9.
Deževniki kot kazalniki onesnaženosti tal
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Nataša Kopušar, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na raziskovalnih območjih v neposredni bližini nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina, Žerjav), največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina, Veliki Vrh), ob regijski cesti Velenje - Celje (Črnova) in na referenčni lokaciji (Logarska dolina, Polanc) smo v talnih vzorcih in v deževnikih določali vsebnosti kovin z namenom raziskati prehod kovin iz tal v deževnike in oceniti njihov bioindikacijski potencial. Na podlagi predstavljenih rezultatov je razvidno, da: (i) so bile največje vsebnosti kovin v deževnikih iz najbolj onesnaženega območja (Žerjav), najmanjše pa praviloma v deževnikih z referenčne lokacije (Logarska dolina); (ii) so se v deževnikih, vzorčenih na vseh lokacijah, kopičili Cd, Hg in Zn, katerih BCF-faktorji so nihali med 1,18 - 29,2 (Cd), 1,68 - 21,0 (Hg) in med 1,10 - 5,57 (Zn); (iii) so deževniki dobri kazalniki onesnaženosti tal s Zn, Cd, Cu, Pb, Hg in Mo, saj smo dokazali, da obstaja statistično značilna soodvisnost med vsebnostjo navedenih kovin v tleh in v deževnikih.
Ključne besede: deževniki, kovine, onesnaženost tal, BCF, biokoncentracijski faktor, bioindikatorji, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4644; Prenosov: 2151
.pdf Celotno besedilo (853,83 KB)

10.
Glive kot odzivni in akumulacijski bioindikatorji onesnaženosti gozdnih rastišč v Šaleški dolini
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Šaleški dolini smo analizirali talne in nadzemne glivne združbe z namenom ugotoviti potencialno onesnaženost gozdnih rastišč. Glive smo uporabili kot odzivne (pojavljanje trosnjakov višjih gliv, raziskave tipov ektomikorize in mikoriznega potenciala tal) in akumulacijske (analize težkih kovin v trosnjakih gliv) kazalce stanja gozdnega ekosistema. Opravljali smo naslednje raziskave: (a) popise trosnjakov višjih gliv, (b) raziskave tipov ektomikorizein njihove biodiverzitete, (c) analize mikoriznega potenciala tal in (d) raziskave vsebnosti težkih kovin v trosnjakih gliv. V vseh primerih so se glive pokazale kot učinkovit bioindikator stanja gozdnega ekosistema.
Ključne besede: glive, ektomikoriza, inventarizacija višjih gliv, mikorizni potencial, težke kovine, onesnaženost gozdnih rastišč, Šaleška dolina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4372; Prenosov: 1926
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh