Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (ocenjevanje) .

1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjev
Katarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2019; Ogledov: 6841; Prenosov: 9459
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ocenjevanje gozdnatosti v zasnovi gozdne inventure na Slovenskem
David Hladnik, Laura Žižek, 2012, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdnatost, ocenjevanje, gozdna inventura, vzorčne mreže, ortofoto, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4440; Prenosov: 1975
.pdf Celotno besedilo (427,22 KB)

3.
4.
5.
Umerjanje objektiva "ribje oko" za fotografijo hemisfere
Jurij Diaci, Uroš Kolar, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Fotografija hemisfere je v gozdoslovnih raziskavah ena najprimernejših metod za ocenjevanje poprečij sončnega sevanja skozi daljša obdobja. Metoda temelji na uporabi skrajno širokokotnih objektivov ribje oko, ki so znani po velikih popačitvah preslikav. Prvi pogoj za uporabo metode je poznavanje preslikave za kombinacijo fotoaparata in objektiva. Značilnosti preslikave pridobimo s postopkom umerjanja. V prvem delu prispevka opisujemo postopek umerjanja objektiva ribje oko za ocenjevanje sončnega sevanja v gozdoslovnih raziskavah.V drugem delu predstavljamo rezultate umerjanja objektiva ribje oko proizvajalca Sigma 8 mm, f/4 (MF, N), ki ga uporabljamo v kombinaciji s fotoaparatom Nikon F50.
Ključne besede: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, ocenjevanje sevanja, objektiv ribje oko, umerjanje objektiva, fotografija hemisfere, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4650; Prenosov: 1959
.pdf Celotno besedilo (822,93 KB)

6.
7.
Kaznivo dejanje in njegove vrednostne prvine
Matjaž Ambrož, 2007, znanstvena monografija

Povzetek: Avtor v monografiji razčlenjuje vrednostne (normativne) prvine v splošnem pojmu kaznivega dejanja, kot ga razume slovenska doktrina. Pri tem se omeji na najožje jedro splošnega pojma kaznivega dejanja, torej ne obravnava problematike opustitev, poskusa in udeležb, prav tako pa obravnava le nekatere, z vidika izbrane teme relevantne značilnosti sodbe o protipravnosti, ne pa tudi posameznih razlogov izključitve protipravnosti. Uporabljeni sta zlasti analitična in primerjalnopravna metoda (kot osrednji referenčni sistem za primerjavo avtor izbere novejšo kazenskopravno doktrino Zvezne republike Nemčije), v manjši meri pa tudi zgodovinska metoda. Izhajajoč iz teze, da morajo biti vrednostni preudarki znotraj splošnega pojma kaznivega dejanja vezani na trdna in dodelana merila, saj je le tako mogoče slediti idealom racionalnosti, enakopravnosti, predvidljivosti, naknadne preverljivosti in končno tudi pravičnosti pravosodnega odločanja, skuša avtor kritično ovrednotiti in po potrebi dopolniti posamezna vrednostna merila znotraj slovenske dogmatike splošnega pojma kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazensko pravo, normativi, primerjalno pravo, protipravnost, krivda, ocenjevanje
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2015; Ogledov: 7534; Prenosov: 1338
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh