1. Akutni stranski učinki obsevanja glave in vratu ter prsnega košaPrimož Strojan, Marko Kokalj, 2018 Povzetek: Stranski učinki so kljub napredku radioterapije v zadnjih desetletjih še vedno pomemben in neizogiben sopojav tovrstnega zdravljenja, ki pomembno vpliva na kvaliteto življenja bolnikov z rakom. Akutni stranski učinki se razvijejo znotraj 90 dni od pričetka obsevanja. Pri zdravljenju raka v področju glave in vratu ter prsnega koša se najpogosteje srečujemo z radiodermatitisom in radiomukozitisom, ki se pojavljata pri več kot 90% obsevanih bolnikov, pogosto pa se jima pridružujejo tudi pomanjkanje sline (kserostomija), motnje okusa (disgevzija) in težave pri požiranju (disfagija). V pričujočem članku so omenjeni stranski učinki na kratko predstavljeni, navedeni pa so tudi ukrepi za preprečevanje in zdravljenje le-teh.
Ključne besede: radiodermatitis, radiomukozitis, stranski učinki, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 660; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (119,30 KB) |
2. Akutni stranski učinki obsevanja trebuha in medeniceAna Jeromen, 2018 Povzetek: Obsevanje v področju trebuha in medenice je povezano s pojavom akutnih stranskih učinkov organov, ki se nahajajo v bližini obsevalnega tarčnega volumna. Prizadeto je predvsem tkivo z visoko proliferativno aktivnostjo celic - sluznice sečnega mehurja in gastrointestinalnega trakta, kostni mozeg in koža. Osnovni mehanizem nastanka je poškodba zarodnih celic, ki poruši ravnotežje med odmiranjem zrelih celic in nastajanjem novih. Temu se pridruži še vnetni odziv. Simptomi se običajno pojavijo 2 do 3 tedne po začetku obsevanja in trajajo še nekaj tednov po zaključku zdravljenja. Izrednega pomena je spodbujanje bolnikov k ustreznim preventivnim ukrepom. Zdravljenje je konzervativno in odvisno od stopnje izraženosti težav.
Ključne besede: obsevanje, trebuh, medenica, stranski učinki
DiRROS - Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 603; Prenosov: 35
Celotno besedilo (90,01 KB) |
3. |
4. Obsevanje pri raku prostate : navodila za bolnikeHelena-Barbara Zobec Logar, Barbara Šegedin, Borut Kragelj, Manja Šešek, 2013 Povzetek: Obsevanje je način zdravljenja rakavih bolezni z žarki visokih energij. Rentgenski žarki, ki jih uporabljamo pri obsevanju prostate, so vrsta elektromagnetnega valovanja. Energija žarkov je dovolj velika, da v tumorju povzroči ionizacijo in s tem uničenje tumorja.
Ključne besede: rak prostate, obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 400; Prenosov: 22
Celotno besedilo (691,09 KB) |
5. Karcinoza možganskih ovojnic in rak dojk : 11-letni rezultati zdravljenja z obsevanjemTanja Žnidarič, Ivica Ratoša, 2019 Povzetek: Uvod: Karcinoza možganskih ovojnic (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojke (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost dveh prognostičnih lestvic preživetja, Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v opazovanem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95-% interval zaupanja, IZ; 6,3%8,8) in 2,3 meseca (95-% IZ; 1,5%3,2) (p < 0,005) ter se je razlikovalo glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (% 20 Gy vs. > 20 Gy). Z analizo smo potrdili prognostično vrednost lestvice Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044). Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD ter seštevek točk prognostične lestvice.
Ključne besede: rak dojke, karcinoza možganskih ovojnic, obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 371; Prenosov: 23
Celotno besedilo (283,45 KB) |
6. |
7. Magnetnoresonančni simulator za potrebe načrtovanja obsevanjaAndrej Breznik, Marko Zaletelj, Irena Oblak, 2017 Povzetek: Uporaba magnetnoresonančnega (MR) slikanja v radioterapiji (RT) predstavlja številne uporabne prednosti v procesu izdelave obsevalnega načrta. Pri MR slikanju se predvsem izkorišča boljša kontrastnost in prostorska ločljivost mehkih tkiv v primerjavi s slikanjem z računalniško tomografijo (CT). V prispevku je opisan postopek MR slikanja v procesu RT in predstavljene so razlike med diagnostičnim in radioterapevtskim MR aparatom ter opisane kontraindikacije samih MR preiskav. Namen MR slikanja je pridobitev in zlitje s serijo CT slik, natančno določenega anatomsklega področja v specifičnem radioterapevtskim položaju s pomočjo ustreznih fiksacijskih pripomočkov in tuljav, ki se uporabljajo v procesu RT. Tako zlitje MR in CT slik omogoča natančnejšo vrisovanje tumorja in/ali drugih tarčnih struktur ter sosednjih rizičnih organov.
Ključne besede: radioterapija, magnetnoresonančno slikanje, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1230; Prenosov: 52
Celotno besedilo (124,69 KB) |
8. Radioterapija v SlovenijiIrena Oblak, Franc Anderluh, 2017 Povzetek: Zdravljenje z obsevanjem ali radioterapija je eden od treh temeljnih načinov zdravljenja raka. V Sloveniji zdravljenje z obsevanjem izvajamo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in v manjšem obsegu od novembra 2016 tudi na Oddelku za radioterapijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru. V Sloveniji smo v zadnjih letih v povprečju vsako leto opravili preko 6.000 teleradioterapevtskih obsevanj pri skoraj 5.000 bolnikih, ob tem pa letno opravimo tudi približno 400 brahiterapevtskih posegov. V članku je prikazano trenutno stanje na področju radioterapije v Sloveniji, na osnovi rezultatov nekaterih mednarodnih raziskav pa tudi, kam nas trenutne strojne in kadrovske zmogljivosti na tem področju uvrščajo v evropskem merilu.
Ključne besede: radioterapija, sistemsko zdravljenje, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1156; Prenosov: 62
Celotno besedilo (176,97 KB) |
9. Stereotaktična radioterapija telesa pri bolnikih s pljučnim rakomKarmen Stanič, Martina Vrankar, 2017 Povzetek: Stereotaktična radioterapija telesa (SBRT) bolnikov s pljučnim rakom je metoda zdravljenja bolnikov v zgodnjem stadiju bolezni, ki nimajo prizadetih regionalnih bezgavk. Standardno so ti bolniki zdravljeni z operacijo, ki pa je lahko preveč tvegana zaradi starosti, spremljajočih bolezni ali slabe pljučne funkcije. V teh primerih smo bolnikom nudili druge načine zdravljenja, kot so tridimenzionalno konformno obsevanje, radiofrekvenčna ablacija ali pa le podporna terapija. S temi pristopi je bila kontrola rakave bolezni in preživetje bolnikov občutno slabše kot z operacijo. Obsevanje s tehniko SBRT pa bolnikom ponuja primerljive rezultate zdravljenja kot operacija ob manjšem tveganju za poslabšanje pljučne funkcije kot standardno obsevanje. Zaradi manjšega števila obsevanj je zdravljenje krajše in bolnikom bolj prijazno. Vse to bolnikom omogoča boljši izid zdravljenja in boljšo kakovost življenja ter je zato že postalo del svetovnih smernic za zdravljenje neoperabilnega raka pljuč v zgodnjem stadiju bolezni in tistih, ki operacijo odklonijo.
Ključne besede: radioterapija, stereotaktična radioterapija telesa, obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1199; Prenosov: 70
Celotno besedilo (176,55 KB) |
10. Delno obsevanje dojkeIvica Ratoša, 2017 Povzetek: Za delno obsevanje dojke se v zadnjem desetletju povečuje zanimanje in je predmet številnih raziskav. V primerjavi s standardnim obsevanjem, ki lahko traja 5–7 tednov, je njegova prednost predvsem v krajšem zdravljenju, ki traja le 1–3 tedne. Kot že ime pove, se po operaciji obseva le manjši del dojke in sicer področje ležišča tumorja z varnostnim robom. Zaenkrat se na takšen način zdravi bolnice le znotraj nadzorovanih kliničnih raziskav, izven tega pa le kot možnost dopolnilnega obsevalnega zdravljenja za skrbno izbrano skupino bolnic.
Ključne besede: radioterapija, rak dojke, delno obsevanje
DiRROS - Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 1312; Prenosov: 70
Celotno besedilo (155,71 KB) |
