1. |
2. Potencial zelenega vodika v stavbnem sektorjuDragica Marinič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Številne države se zavezujejo k trajnostnemu razvoju in podnebni nevtralnosti, pri čemer so rešitve za energetske in okoljske izzive ključne za prehod v brezogljično gospodarstvo ter družbo. Energetska kriza in visoke cene energije so vplivale na pospešitev prehoda na čisto in trajnostno energijo. Izziv energetsko odvisne Evrope je v iskanju novih načinov pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije in ob zavedanju, da obstoječa proizvodnja in poraba energije povzročata več kot 75 % emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji. Med večje porabnike energije spada tudi gradbeništvo s stavbnim sektorjem, ki prispeva velik ogljični odtis. Pri uvajanju tehnologij obnovljivih virov energije nam je lahko v pomoč obnovljivi, zeleni nizkoogljični vodik zaradi svoje prilagodljivosti kot nosilec energije in medij za shranjevanje. Z njegovo uporabo lahko prispevamo k stroškovno učinkovitem razogljičenju Evropske unije in zmanjšanju njene odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. Raba zelenega vodika pri ogrevanju stavb je v začetni fazi testiranja. S podporo zakonodaje in strategij na evropski in nacionalnih ravneh, tehnološkimi raziskavami in inovacijami, pametnim upravljanjem virov in pametno potrošnjo bomo lahko izboljšali industrijske ekosisteme, zmanjšali tveganja in prispevali k neto ničelnim emisijam. Namen prispevka je prikazati posamezne praktične primere uporabe zelenega vodika v stavbnem sektorju, pri čemer imajo pomembno vlogo zakonodaja, naložbe v infrastrukturo in proizvodnjo, varnost ter potrebe na trgu.
Ključne besede: energija, obnovljivi viri energije, vodikove tehnologije, zeleni vodik, stavbe, razogljičenje, odprti dostop
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 166
 Celotno besedilo (2,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Raba lesa v slovenskem biogospodarstvuDomen Arnič, Peter Prislan, Luka Juvančič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Krčenje zalog fosilnih goriv, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov in podnebne spremembe so dejavniki, ki pospešujejo prehod v biogospodarstvo. Tovrsten prehod omogočajo tehnologije in novo znanje pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih in (energetsko in snovno) krožnih proizvodnih ciklih. Eno ključnih področij biogospodarstva je področje rabe lesa, ki trenutno prispeva eno tretjino k skupni dodani vrednosti slovenskega biogospodarstva. Glede na stanje v državah s primerljivimi naravnimi in strukturnimi danostmi Slovenija v razvoju biogospodarstva zaostaja. V pričujočem delu smo predstavili generične dejavnike, ki vplivajo na razvoj biogospodarstva ter pripravili pregled stanja slovenskega biogospodarstva na področju rabe lesa. Stanje slovenskega biogospodarstva uvrščamo v širši evropski okvir ter ocenjujemo nadaljnje možnosti razvoja rabe lesa.
Ključne besede: biogospodarstvo, lesna biomasa, obnovljivi viri energije, raba lesa, biorafinerije, kaskadna raba lesa
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 2603; Prenosov: 751
Celotno besedilo (422,48 KB) |
5. |
