Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (obnova gozda) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Gozdarstvo v Sloveniji leta 1923
Martin Jež, Urban Žitko, Amina Gačo, 2023, strokovni članek

Ključne besede: gozdarstvo, Slovenija, spravilo lesa, lastništvo gozda, obnova gozda, lesna industrija
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

3.
4.
Primerjava naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008
Gal Fidej, Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Primerjali smo uspeh naravne in umetne obnove po treh vetrolomih v letu 2008. Na vsakem izmed raziskovalnih območij (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) smo leta 2012 zakoličili in analizirali ploskve z naravno in umetno obnovo ter jih ponovno premerili leta 2014. Znotraj ploskev smo zakoličili manjše vegetacijske ploskvice, na katerih smo popisali zeliščno plast in gostote mladja. Povprečna gostota samoniklega naravnega mladja šest let po ujmi je znašala 14.000 osebkov na hektar. Samoniklo mladje je bilo prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar nakazuje razlike med mikrorastišči. Ugotovili smo slabši uspeh obnove na južnih pobočjih, mestih, ki so bolj oddaljena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oz. posebnosti in na večjih nadmorskih višinah. Na takih rastiščih je saditev smiselna in upravičena. Gostote naravnega samoniklega mladja so bile v pozitivni povezavi, preživetje naravnega dominantnega mladja in sadik pa v negativni s pokrovnostjo zeliščne plasti, prav tako je na preživetje negativno vplivalo objedanje. Višina osebka je bila najbolj značilen dejavnik za napovedovanje preživetja. Stopnja preživetja sadik in dominantnega mladja smreke je bila visoka, medtem ko sta sencozdržni bukev in jelka imeli višjo stopnjo mortalitete. Raziskava potrjuje velik potencial samoniklega naravnega mladja na območjih saditev, ki ga lahko z gojitvenimi deli zaviramo. Navedene so gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje po vetrolomih.
Ključne besede: ujma, vetrolom, obnova gozda, naravna obnova, umetna obnova, saditev
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3435; Prenosov: 756
.pdf Celotno besedilo (872,59 KB)

5.
6.
Pregled dela in razvoj področja gozdne biologije
Hojka Kraigher, 1997, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: gozdna biologija, obnova gozda, perspektive razvoja, zgodovinski pregled
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2801; Prenosov: 746
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh