Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (metode) .

1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabnost slikovno preiskovalnih metod pri določanju HPV statusa karcinomov glave in vratu
Katarina Šurlan Popović, Cene Jerele, 2018

Povzetek: Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015). V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz.
Ključne besede: karcinom glave in vratu, ploščatocelični karcinom orofarinksa, humani papiloma virus, HPV, radiološke značilnosti, slikovno preiskovalne metode
DiRROS - Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 1687; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (440,80 KB)

2.
Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjev
Katarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019

Povzetek: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka.
Ključne besede: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote
DiRROS - Objavljeno: 08.07.2019; Ogledov: 1273; Prenosov: 4586
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)
Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017

Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka
DiRROS - Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 2964; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

4.
Primerjava metod za ugotavljanje prirastka : tema 4013
Martin Čokl, 1962

Ključne besede: metode, prirastek
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1183; Prenosov: 230
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Racionalizacija metod za urejanje zasebnih gozdov
Martin Čokl, 1970

Ključne besede: zasebni gozdovi, metode urejanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1075; Prenosov: 245
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Metode karakterizacije lesnih ekstraktivnih spojin
Janja Zule, 2002

Povzetek: Predstavljene so različne vrste hidrofobnih lesnih lipidov, ki so možni povzročitelji onesnaženja v papirniških sistemih, prav tako pa tudi analitske metode za njihovo karakterizacijo. Podani so rezultati določitve vsebnosti trigliceridov, sterolnih estrov, sterolov, maščobnih in smolnih kislin v smrekovih in bukovih sekancih, ki so pomembna vhodna surovina v celulozno-papirni industriji. Izdelana je primerjava različnih analitskih tehnik, in sicer ekstrakcije na trdni fazi (SPE), tankoplastne kromatografije (TLC), gelske porazdelitvene kromatografije (GPC) in plinske kromatografije (GC); navedene so njihove prednosti in pomanjkljivosti pri določanju kemične sestave in lesnih ekstraktivov.
Ključne besede: lesni ekstraktivi, kemijska karakterizacija, smrekovi sekanci, bukovi sekanci, kromatografija, metode, članki
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1312; Prenosov: 286
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Mikobioindikacija onesnaženosti dveh gozdnih rastišč
Hojka Kraigher, 1997

Ključne besede: tipi ektomikorize, Picea abies, anatomska karakterizacija, molekularne metode, mikobioindikacija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1110; Prenosov: 245
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Poškodovanost in rast smrekovega gorskega gozda na pokljuško-jeloviški planoti
Milan Hočevar, 1990

Ključne besede: propadanje gozda, kontrolne vzorčne metode, prirastek, smreka
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1172; Prenosov: 245
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh