Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (lesna zaloga) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Pravilnost ugotavljanja podatkov o lesni zalogi in prirastvu : ekspertiza
Milan Hočevar, Gal Kušar, Anže Japelj, 2005

Ključne besede: lesna zaloga, prirastek, podatki, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 705; Prenosov: 44
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Površine, lesna zaloga, prirastek in etat po gozdnih gospodarstvih : predstavitev podatkov popisa gozdov 1980
Vid Mikulič, 1985

Ključne besede: lesna zaloga, prirastek, gozdovi, etat, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 616; Prenosov: 47
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Fototerestrična inventura gozda
Gal Kušar, Milan Hočevar, 2000

Ključne besede: fototerestrična inventura, inventura gozda, dvofazna inventura, vzorčenje, digitalna fotogrametrija, lesna zaloga, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 662; Prenosov: 51
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v Sloveniji
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005

Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskegaprirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v visokokakovostnih bukovih sestojih. Analizirani so bili sestoji z 18 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Na vseh 90 ploskvah je bila napravljena debelna analiza vsega drevja nad merskim pragom in ocenjena kakovost debel po četrtinah. Na podlagi debelnih analiz in ocenjene kakovosti smo ugotovili volumen sestojev, tekoči desetletni volumenski prirastek, vrednost sestojev intekoči desetletni vrednostni prirastek. Nad 90 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti pripada strehi sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli polovico volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je izredno nizek (3 %), delež hlodovine za luščenje pa petkrat višji. Sestoji dosegajo najvišje vrednosti na rastiščih montanskih bukovij.
Ključne besede: bukov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 713; Prenosov: 64
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Zanesljivost ugotavljanja lesne zaloge s tarifami na primeru smreke v mikrorastiščno pestrem gozdu
Gal Kušar, Milan Hočevar, 2006

Povzetek: V mikrorastiščno pestrem visokokraškem jelovo-bukovem gozdu smo na primeru drevesne vrste smreke ugotavljali zanesljivost ocenjevanja lesne zaloge s tarifami. Referenčne volumne dreves smo ugotovili s pomočjo švicarskih trovhodnih volumenskih funkcij. Ustrezno tarifo smo izbrali po ustaljeni metodi, na podlagi srednjega premera in srednje višine, ki smo jo odčitali iz prilagojene višinske krivulje. Razlike med tarifami posameznih vzorčnih ploskev so do 3 tarifne razrede. Odstopanje med lesno zalogo, ugotovljeno s tarifami in referenčno lesno zalogo za smrekov sestoj, je -2,8 %; pri posameznih ploskvah pa so odstopanja večja, od -7,0 do 8,6 %. Dosedanje (prenizko izbrane) tarife dajo v konkretnem primeru za -18,1 % prenizko oceno lesne zaloge. Sklepamo lahko, da v primeru, če je tarifa za površino (odsek, sestoj) izbrana korektno in reprezentativno, dobimo z njo dobro oceno lesne zaloge tudi na mikrorastiščno pestri površini. Reprezentativni izbor tarife zagotovimo z meritvami na vzorčnih ploskvah, ki dobro predstavljajo površino.
Ključne besede: lesna zaloga, tarife, švicarske trovhodne volumenske funkcije, mikrorastiščne razmere, visokokraški teren, smreka, Picea abies, Kočevje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 630; Prenosov: 75
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnost
Lado Kutnar, Andrej Kobler, 2013

Povzetek: V raziskavi smo ugotavljali lesno zalogo robinije (Robinia pseudoacacia L.) in njen delež v gozdovih Slovenije. Poleg tega smo z uporabo empiričnega modela in scenarijev podnebnih sprememb napovedali njeno pojavljanje in delež v prihodnost. Robinija je trenutno najbolj pogosta tujerodna drevesna vrsta v naših gozdovih. Sedanja lesna zaloga robinije dosega okoli 0,6 % celotne lesne zaloge naših gozdov. Najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota in Kraškega GGO. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb, ki vsi predvidevajo povečanje povprečnih temperatur zraka v prihodnosti, se bo delež lesne zaloge robinije postopoma še povečeval na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije. Večji delež lahko pričakujemo tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Po napovedih modela bi se lahko lesna zaloga robinije do konca stoletja najmanj podvojila glede na današnje stanje. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb bi se gozdarstvo srečevalo še z večjimi težavami, povezanimi s to invazivno tujerodno drevesno vrsto. Ob doslednejšem uresničevanju konceptov sonaravnega gozdarstva bomo morali na čim bolj optimalen način usklajevati med nezaželenostjo te invazivne tujerodne vrste in njenimi številnimi koristmi ter interesi lastnikov.
Ključne besede: tujerodne vrste, invazivne vrste, lesna zaloga, Robinia pseudoacacia, robinja, podnebne spremembe, napovedi, modeli, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 937; Prenosov: 46
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh