Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (lesna zaloga) .

1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov
Mitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1243; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (686,93 KB)

8.
Načrtovanje in gospodarjenje z bukvijo na Hrvaškem
Juro Čavlović, Igor Anić, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, lesna zaloga, nega sestojev, obnova sestojev, Hrvaška, debelinska struktura
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1184; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (803,91 KB)

9.
Vpliv sestojne zgradbe na donos medu v Sloveniji
Jan Mihelič, Janez Prešern, Milan Kobal, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V lesni zalogi sestojev smo proučili vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na donos medu. Za 70 čebeljih družin v Sloveniji smo uporabili podatke o donosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najugodnejša leta in v radiju treh kilometrov od panja in izračunali: a) število čebeljih družin (n), b) gozdnatost (%) ter c) skupno lesno zalogo medonosnih drevesnih vrst (m3 ). Vpliva števila družin na donos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na donos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0,84; p < 0,05) z donosom gozdnega medu v panj. Vpliv količine drevesnih vrst na donos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Pri drugih drevesnih vrstah (razen pri smreki) delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na donos medu. Glede na dobljene regresijske modele za posamezne medonosne drevesne vrste, med katerimi smo potrdili vpliv lesne zaloge na donos, lahko za vsako lokacijo v Sloveniji napovemo potencialne donose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka in tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.
Ključne besede: sestojna zgradba, čebelarstvo, lesna zaloga, donos medu
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1798; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (481,28 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh