Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (lastnosti) .

1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomom
Aleš Straže, Katarina Čufar, Maks Merela, Dominika Gornik Bučar, Denis Plavčak, Željko Gorišek, 2017

Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
DiRROS - Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 1866; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1012,73 KB)

2.
3.
4.
5.
Degradirana gozdna tla in vegetacija
Jože Sušin, 1979

Ključne besede: gozdarstvo, gozd, tla, streljarjenje, degradacija tal, talni tipi, dušik, kemične lastnosti tal, onesnaženje, tla, fluor
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 921; Prenosov: 53
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Topolovi hibridi, njihova izbira in ugotavljanje nekaterih gojitvenih lastnosti
Janez Božič, 1979

Ključne besede: lesarstvo, topol, križanci, Slovenija, rast, lastnosti
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 754; Prenosov: 49
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Ocena primernosti bukove žagovine kot ojačitvene komponente pri pripravi termoplastičnih biokompozitov
Janja Zule, Silvester Bolka, Janez Slapnik, 2016

Povzetek: Bukovo žagovino smo uporabili kot ojačitveno komponento pri pripravi biokompozitov z uporabo polioksimetilena % POM in polimlečne kisline % PLA kot polimerne matrice. Z ekstrudiranjem in brizganjem smo pripravili materiale z različno vsebnostjo žagovine, in sicer 5, 10 in 15 ut. %. Določili smo njihove mehanske (E modul, upogibna in natezna trdnost, raztezek) in termične (tališče, steklasti prehod) lastnosti. Rezultati v primeru obeh matric kažejo, da žagovina deluje kot ojačitev za upogibne obremenitve in pri matrici POM tudi za natezne obremenitve. Dodatek žagovine v matrico POM ali PLA dvigne maksimalno temperaturo uporabe kompozitov. Nove materiale odlikuje nizka gostota, njihova glavna pomanjkljivost pa je krhkost. So dobra in cenovno ugodna alternativa kompozitom z vgrajenimi steklenimi vlakni.
Ključne besede: bukova žagovina, biokompoziti, polioksimetilen, polimlečna kislina, ekstruzija, brizganje, mehanske lastnosti, termične lastnosti
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1043; Prenosov: 261
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Degradirana gozdna tla in vegetacija
Jože Sušin, 1982

Ključne besede: gozdarstvo, gozd, tla, streljarjenje, degradacija tal, talni tipi, dušik, kemične lastnosti tal, onesnaženje, tla, fluor
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 826; Prenosov: 50
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Kakovost pelet na slovenskem trgu 2015
Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2015

Ključne besede: kakovost pelet, mehanska obstojnost, vsebnost vode, delež pepela, lastnosti pelet
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 855; Prenosov: 57
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Vpliv temperature termične obdelave na dielektrične lastnosti lesa
Matej Jošt, Jože Resnik, Milan Šernek, 2004

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati vpliva temperature termične obdelave nadielektrične lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). V eksperimentu smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 5 mm, ki smo jih termično obdelali pri sedmih različnih temperaturah (50 do 200 °C). Dielektrične lastnosti preskušancev smo ugotavljali pri devetih različnih frekvencah (2 do 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobnitemperaturi z impedančnim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti aluminijasti elektrodi. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se dielektrična vrednost lesain izgubni kot zmanjšujeta z naraščajočo temperaturo obdelave, če je le-tavišja od 100 °C. Dielektrična vrednost lesa je nižja pri večji izgubi mase preskušanca.
Ključne besede: dielektrične lastnosti, temperatura, segrevanje, les, visoka frekvenca
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 896; Prenosov: 88
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh