Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (krajina) .

1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjih
Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Andrej Kobler, 2018

Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 228; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (9,77 MB)

2.
Daljnovodne preseke v gozdnem prostoru
Nataša Buser, Milan Kobal, 2019

Povzetek: Prispevek obravnava vidnost daljnovoda v prostoru in v nadaljevanju prikazuje možnost prilagajanja poseka na koridorju daljnovoda, pri čemer so avtorji upoštevali reliefne razmere in različne simulirane višine drevja (od 5 do 35 m). Kot primer je bil izbran odsek obstoječega 220 kV daljnovoda med Hrušico in Postojnskim poljem (skupna dolžina 11.024 m). Vidnosti so bile izračunane znotraj radija moteče razdalje (4.100 m). Daljnovodni stebri (skupaj 30) so bili vidni s 33 % površine, različno široke preseke (pri določenih višinah drevja 15, 25 in 35 m) so bile v povprečju vidne s 30,3 % območja. Dolžina gozdnega roba in površina potrebnega poseka sta bili največji pri najvišjih simuliranih višinah drevja. Razlike v površini poseka so se večale linearno, medtem ko so se razlike v dolžini gozdnega robu eksponentno zmanjševale z večjimi simuliranimi višinami drevja.
Ključne besede: daljnovodna preseka, vidnost, gozdni rob, krajina, geoinformatika, daljinsko zaznavanje
DiRROS - Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 76; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (317,46 KB)

3.
Predlog metodologije za razmejevanje kmetijskih in primestnih krajin v Sloveniji ter prostorska določila za določanje gozdov s poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti
Dejan Firm, Janez Pirnat, 2017

Povzetek: V prispevku smo predstavili novo metodologijo za razmejevanje kmetijskih oziroma primestnih krajin, hkrati pa smo pripravili nabor enostavnih kazalnikov (stopnja gozdnatosti, število zaplat, oblika in velikost gozdnih zaplat, prostorska razmestitev in povezanost gozdnih zaplat). S pomočjo omenjenih kazalnikov in nekaj zdrave pameti smo ugotovili, da večino tako dobljenih kmetijskih krajin v zahodni, severni in južni Sloveniji obdaja vsaj na eni strani gozdna(ta) matica, ki hkrati z razmeroma zadostno gozdnatostjo samih krajin omogoča prehajanje vrstam med matico in kmetijskimi krajinami. V osrednji Sloveniji, na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji pa se srečujemo z drobljenjem nekdaj enovitih kmetijskih krajin zaradi avtocest in deloma zajezitev rek Save in Drave. V teh krajinah so za oceno pestrosti pomembni izsledki, ki jih pridobimo z ovrednotenjem kazalnikov oblike in velikosti krajin, gozdnatosti krajin oziroma gostote zaplat, velikostnega razreda in oblike gozdnih zaplat.
Ključne besede: gozdne zaplate, kmetijska krajina, določila krčitev gozdov, krčitev gozdov, biotska raznovrstnost, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1060; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

4.
Premena belokranjskih steljnikov v gozdove na biološko-ekološki in ekonomski osnovi
Jože Miklavžič, 1965

Ključne besede: steljniki, Bela krajina, gozdovi, ekologija, ekonomski vidik
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 48
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Prostorastoča drevesa kot stopni kamni v kmetijski krajini
Janez Pirnat, 2000

Povzetek: Prostorasto~a drevesa so pogosto edini gradnik naravne vegetacije v kmetijski krajini, lahko pa sestavljajo mozaik krajinskih gradnikov, skupaj s {opi drevja, koridorji drevnine ali zaplatami gozda v kmetijski matici. Ve~krat sestavljajo sama ali skupaj z `e omenjenimi krajinskimi gradniki omre`je, ki omogo~a prehajanje {tevilnim vrstam. Prostorasto~a drevesa v kmetijski krajinipogosto zapostavljamo, nimamo evidentiranih, kljub zakonski osnovi ne gospodarimo z njimi. Analize drevnine na izseku Sor{kega polja ka`ejo, da prostorasto~a drevnina danes nima ve~ vlog, kot jih je imela pred desetletji, zato pa je pomembnej{a kot stopni kamni zlasti v tistih delih kmetijskih krajin, kjer so drugi ostanki naravne vegetacije `e izginili, oziroma so njihove medsebojne razdalje prevelike, da bi {e omogo~ale prehajanje vrst.
Ključne besede: biotska pestrost, prostorastoča drevnina, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, prostorastoče drevo, biodiverziteta, kmetijska krajina, stopni kamen, gradnik vegetacije, regionalizacija, geografski informacijski sistem
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 620; Prenosov: 37
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Za kakovosten gozd v Slovenskih Goricah
Ivo Žnidaršič, 1996

Ključne besede: kakovost, minoritetne drevesne vrste, krajina, Slovenija, Slovenske Gorice
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 681; Prenosov: 41
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Kakovost prostorskih podatkov in informacij o slovenskih gozdnatih krajinah
David Hladnik, Janez Zafran, 1996

Ključne besede: prostorski podatki, kakovost, GIS, krajina, zgradba
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 580; Prenosov: 52
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998
Miran Čas, 1999

Povzetek: Leta 1998 je v ponovljenem vseslovenskem popisu aktivnosti rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) sodelovalo 473 lovcev in gozdarjev v 1.234 opazovanjih. Od skupno evidentiranih 559 rastišč je aktivnih le še 273 (49 %). Od 495 rastišč (88,6 %) v alpskem prostoru je bilo aktivnih 51 %, od ostalih 64 rastišč v dinarskem prostoru je aktivnih 33 %. Aktivne populacije so prisotne na 74 % površine evidentiranega območja razširjenosti. 80,3 % območja razširjenosti je ohranjenega v alpskem (22 ptic/km2) in 19,7 % v dinarskem prostoru (0,07 ptic/km2) na 4.839 km2 ali 22 % površine Slovenije. Delež aktivnih rastišč v gozdovih na površinah po 200 m višinskih pasovih narašča linearno, od samo še 16 % aktivnih rastišč nad 601 do 800 m nadmorske višine do 70 % nad 1.401 do 1.600 m. Pod 1.000 m je le 11,2 % vseh aktivnih rastišč. Optimum populacijske gostote je nad 1.201 do 1.600 m na 66 % vseh aktivnih rastišč z 0,59 ptic in 0,18 aktivnega rastišča/km2. Po letu 1986 je število aktivnih rastišč upadlo za 199 (42 %), od tega za 41 % v alpskem in 53% v dinarskem prostoru. Število opuščenih rastišč narašča linearno s padanjem po 200 metrskih višinskih pasovih, od 22,9 % nad 1.401 do 1.600 m do 78,9 % nad 601 do 800 m. Najbolj ogrožena so robna območja razširjenosti v predalpskem ter v dinarskem prostoru, najbolj ohranjena so v gorskih gozdovih smreke in bukve.
Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), areal razširjenosti, habitat, gozd, gozdnata krajina, spreminjanje gozda
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 625; Prenosov: 34
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Nova spoznanja o razširjenosti in rastiščih vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajini
Marko Accetto, 1999

Povzetek: V prispevku nas avtor seznanja z rastišči in novimi nahajališči vrste Pulmonaria stiriaca Kerner v Beli krajini, ki so najjužnejša v Sloveniji in hkrati v okviru njene celotne raz{irjenosti. V Beli krajini ta vrsta raste na rastiščih asociacij Aconito variegati-Quercetum roboris, Epimedio alpini-Quercetum roboris, Querco-Carpinetum var. geogr. Epimedium alpinum, Hedero-Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum in Pseudostellario-Carpinetum, kjer je graditeljica subasociacij - pulmonarietosum stiriacae. Najobilneje se pojavlja v osrednjem gozdnem območju Bele krajine na kvartarnih in pleistocenskih nanosih, kjer je kazalka zmerno kislih do kislih in hkrati svežih do vlažnih tal. Zunaj omenjenega območja prevladuje vrsta Pulmonaria officinalis.
Ključne besede: Pulmonaria stiriaca, štajerski pljučnik, endemit, vzhodne Alpe, flora, vegetacija, areal razširjenosti, Bela krajina, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 575; Prenosov: 35
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh