Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (knjižnice) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenovljeni prostori Gozdarske knjižnice
Maja Peteh, 2019

Ključne besede: gozdarska knjižnica, knjižnice, gozdarstvo, prenova, knjižnični prostor
DiRROS - Objavljeno: 21.02.2019; Ogledov: 694; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (253,93 KB)

2.
3.
Navodila za poslovanje strokovnih knjižnic
Vlado Novak, 1962

Ključne besede: specialne knjižnice, navodila za poslovanje, decimalna klasifikacija, priročniki
DiRROS - Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 2595; Prenosov: 170
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vrednotenje bibliografske storitve z vidika raziskovalne dejavnosti : pomen in vpliv vodenja bibliografije raziskovalcev za knjižničarje v slovenskih raziskovalnih knjižnicah
Maja Peteh, Primož Južnič, 2018

Povzetek: Namen: Svetovanje uporabnikom pridobiva vedno večji pomen v celotnem obsegu knjižničnih storitev. Svetovanje raziskovalcem od knjižničarja zahteva poglobljena bibliometrijska znanja, predvsem v visokošolskih in specialnih knjižnicah. Knjižničar bibliograf v slovenskem prostoru vnaša bibliografske zapise v sistem COBISS in ima s tem vpogled v objave raziskovalcev svoje institucije. V prvem delu prispevka so raziskana znanja, ki jih knjižničarji bibliografi pridobijo z vodenjem bibliografij raziskovalcev, in njihov vpliv na vzajemni odnos bibliotekar - raziskovalec. Drugi del raziskave obravnava vprašanje, koliko časa potrebujejo za katalogizacijo posameznih bibliografskih enot. Metodologija/pristop: Rezultati raziskave so kombinacija uporabe metode spletnega vprašalnika za visokošolske in specialne knjižničarje o njihovem delu (n = 113) in zabeležk 10 knjižničarjev bibliografov o času, potrebnem za izdelavo bibliografskega zapisa za potrebe bibliografij (n = 401 zapis). Rezultati: Za večino knjižničarjev bibliografov vodenje bibliografij ni primarna delovna obveznost. Za kakovostno opravljanje tega dela so nujna različna znanja in raznovrstni načini pridobivanja dodatnih informacij in mnenj, ki jih knjižničarji bibliografi dobijo v pravilnikih in pri kolegih. Zaradi narave bibliografskega dela spoznavajo raziskovalna področja ustanove in raziskovalcev z druge perspektive in razvijajo osebni stik z raziskovalci. V prispevku je prikazan povprečen čas izdelave bibliografskega zapisa glede na vrsto gradiva. Omejitve raziskave: Zaradi posebnosti slovenskega knjižničnega sistema, ki povezuje vzajemni katalog in informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti (SICRIS), so rezultati uporabni le v slovenskem kontekstu. Analiza vrednotenja bibliografske storitve je nakazala, da bi bilo treba opraviti še intervjuje s knjižničarji bibliografi in raziskovalci, ki bi lahko pomembno dopolnili rezultate raziskave. Izvirnost/uporabnost raziskave: Knjižničarji bibliografi s svojim delom pridobijo vpogled v objave raziskovalcev institucije. Raziskava poudarja pomen spoznanj (predvsem vpogled v produkcijo raziskovalcev), ki jih knjižničar bibliograf pridobi z vodenjem bibliografij in jih lahko kakovostno uporabi pri svetovanju raziskovalcem na drugih področjih. Raziskava kaže na potrebo po zavestnem sodelovanju knjižničarjev bibliografov in raziskovalcev. Knjižničar bibliograf je zakladnica informacij za raziskovalce lastne ustanove in področja delovanja ustanove. Morebitna zunanja izvedba te storitve (t. i. outsourcing) bi pomenila manj kakovostno knjižnično informacijsko storitev.
Ključne besede: visokošolske knjižnice, specialne knjižnice, bibliografske storitve, katalogizacija, bibliografije raziskovalcev, bibliografi
DiRROS - Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 64
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh