Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (karcinom) .

21 - 30 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Možnosti zdravljenja malignih epitelnih tumorjev kože z radioterapijo
Boris Jančar, 1993, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak (medicina), kožne bolezni, kožni rak, karcinom, zdravljenje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1839; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (352,18 KB)

22.
Rizični faktorji pri endometrijskem karcinomu
Julij Kovačič, Stelio Rakar, Marjeta Hren-Božič, 1992, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: onkologija, ginekologija, rak (medicina), karcinom, maternica
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1828; Prenosov: 499
.pdf Celotno besedilo (274,87 KB)

23.
24.
25.
Uporabnost slikovno preiskovalnih metod pri določanju HPV statusa karcinomov glave in vratu
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popović, 2018, strokovni članek

Povzetek: Karcinomi glave in vratu predstavljajo pomemben zdravstveni problem in so šesti najpogostejši karcinom na svetu. Okoli 90 % karcinomov glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov, ki predstavljajo globalno letno incidenco okoli 650.000, v Sloveniji pa okoli 440 primerov (2015). V zadnjih desetletjih strmo raste incidenca karcinomov orofarinksa. Vzrok je epidemija okužb s humanim papiloma virusom (HPV), visokorizični tip 16 izoliramo kar iz 40–60 % ploščatoceličnih karcinomov orofarinksa. Bolniki s HPV-pozitivnimi PCKGV imajo občutno boljše preživetje in odzivnost na zdravljenje v primerjavi s HPV-negativnimi, zaradi česar je postalo določanje HPV statusa karcinoma ključno pri načrtovanju zdravljenja in napovedi preživetja. Trenutni zlati standard za dokaz HPV predstavlja pomnoževanje virusne RNA z verižno reakcijo s polimerazo, čedalje večjo veljavo pa dobivajo tudi radiološke slikovno preiskovalne metode. Zaenkrat izključno s pomočjo tovrstnih metod ne moremo rutinsko razlikovati med HPV-pozitivnimi in HPV-negativnimi karcinomi. Kljub temu pa raziskave kažejo na specifične, tudi radiološke lastnosti HPV-pozitivnih karcinomov, ki jih poleg rezultatov ostalih preiskav lahko uporabimo pri določanju HPV statusa. Vrednotimo tako primarni karcinom kot zasevke v bezgavkah. Primarni HPV-pozitivni karcinomi so v primerjavi s HPV-negativnimi običajno manjši, bolje zamejeni, metabolno manj aktivni in z manj nekrozami ter ulceracijami. Značilno se pojavljajo v tonzilarni regiji in na bazi jezika. Zasevki v bezgavkah so pri HPV-pozitivnih karcinomih zgodnejši in pogostejši kot pri HPV-negativnih, poleg tega imajo pogosteje cističen videz.
Ključne besede: karcinom glave in vratu, ploščatocelični karcinom orofarinksa, humani papiloma virus, HPV, radiološke značilnosti, slikovno preiskovalne metode
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2019; Ogledov: 3801; Prenosov: 829
.pdf Celotno besedilo (440,80 KB)

26.
Karcinom Merklovih celic - novosti v sistemskem zdravljenju
Janja Ocvirk, 2018, strokovni članek

Povzetek: Karcinom Merklovih celic (KMC) je redek, agresiven nevroendokrini kožni rak s slabo prognozo, posebno, ko je v napredovalem stadiju. Incidenca na splošno narašča, čeprav podatki o incidenci kažejo na razlike med geografskimi področji. Med dejavnike tveganja štejemo starost, imunosupresijo in izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju. Znana je povezava med MCC in okužbo s poliomavirusom, čeprav natančnega mehanizma, ki vodi v karcinogenezo, še ne razumemo v celoti. Pri lokalizirani bolezni je izbor zdravljenja kirurgija (ko je to mogoče), sledi mu dopolnilno obsevanje ali obsevanje v kombinaciji s kemoterapijo. Pri razsejani bolezni je bila doslej na voljo le kemoterapija, čeprav so dolgotrajni odgovori ob njej redki. Glede na to, da je onkogeneza tumorja povezana z integracijo poliomavirusa Merklovih celic in mutacijami, povzročenih z ultravijoličnim sevanjem, obstaja logična osnova za zdravljenje z imunoterapijo oz. protitelesi, ki ciljajo pot PD-L1/PD-1. Nedavno objavljene raziskave v prvem in drugem redu zdravljenja z inhibitorji imunskih stikal (anti-PD-1/PD-L1-protitelesi) kažejo obetajoče rezultate s sprejemljivim varnostnim profilom zdravljenja, zato tovrstno zdravljenje postaja standardno in je že priporočeno v mednarodnih smernicah za zdravljenje razsejanega raka Merklovih celic. Objavljeni podatki randomiziranih raziskav kažejo na obetajočo učinkovitost teh zdravil pri metastatski bolezni.
Ključne besede: karcinom Merklovih celic, nemelanomski kožni rak, razsejana bolezen, kemoterapija, imunoterapija
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 2926; Prenosov: 814
.pdf Celotno besedilo (148,61 KB)

27.
Bolnica s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrih
Marko Boc, Martina Reberšek, Zvezdana Hlebanja, Nina Boc, Janja Ocvirk, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Slovenije za leto 2008 je v Sloveniji zbolelo 1.450 ljudi(1). Z naraščajočo incidenco narašča tudi umrljivost bolnikov, saj bolezen pri polovici bolnikov še vedno ugotovimo v napredovali obliki. Razsejana bolezen je neozdravljiva bolezen, sta se pa prognoza in preživetje teh bolnikov močno izboljšala, saj zadnjih deset let z uporabo novih zdravil, to je kombinacijo citostatikov (kapecitabin, irinotekan, oksaliplatin) in tarčnih zdravil (cetuksimab, bevacizumab, panitumumab), dosegamo srednja preživetja, ki so daljša od 30 mesecev(2). Kadar kombiniramo sistemsko in kirurško zdravljenje pri bolnikih s samo jetrnimi zasevki, še posebej, če gre za solitarne zasevke, pa 5-letno preživetje lahko presega 50 %. V tem prispevku opisujemo primer bolnice s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrih, kjer smo v okviru multidisciplinarnega pristopa, s kombinacijo sistemske terapije in večkratne operacije jetrnih zasevkov ter tudi drugimi terapevtskimi pristopi dosegli preživetje, daljše od 50 mesecev.
Ključne besede: karcinom danke, razsejeni rak, rak danke, zasevki
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3753; Prenosov: 734
.pdf Celotno besedilo (331,30 KB)

28.
Predoperativno obsevanje medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy pri bolniku s karcinomom danke
Franc Anderluh, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Pri bolnikih z lokalno in/ali regionalno napredovalim karcinomom danke je po trenutno veljavnih smernicah indicirano predoperativno zdravljenje. V prispevku je prikazan klinični primer starejšega bolnika s karcinomom danke v kliničnem stadiju T4 N0 M0, ki je bil zdravljen s predoperativnim obsevanjem medenice po kratkem režimu 5 x 5 Gy, čemur je po šestih tednih sledila abdominoperinealna ekscizija. Ob patološki kompletni remisiji bolnik pooperativne kemoterapije ni prejemal in je bil ob zadnji kontroli, slabo leto in pol po operaciji, brez znakov za ponovitev bolezni.
Ključne besede: predoperativno obsevanje, karcinom danke, rak danke, medenica
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2899; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (309,24 KB)

29.
Ultrazvočno vodena aspiracijska biopsija s tanko iglo v diagnostiki ledvičnih tumorjev
Margareta Strojan Fležar, Bojana Černelč, Helena Gutnik, Alenka Višnar-Perovič, 2011, strokovni članek

Povzetek: Ultrazvočno vodena aspiracijska biopsija je v Sloveniji že dolga leta standardna metoda za morfološko diagnostiko radiološko težavnih ledvičnih tumorjev. V zadnjih letih se zanimanje za to diagnostično metodo povečuje tudi v Evropi, predvsem za dodatno diagnostiko majhnih tumorjev, ki merijo največ 3 cm. V naši analizi smo potrdili, da je metoda uporabna za diagnostiko majhnih tumorjev, če so vzorci dovolj celularni in reprezentativni za lezijo. V citopatološki diagnostiki so nam v pomoč tudi imunocitokemična barvanja, s katerimi lahko natančneje opredelimo tip ledvičnega karcinoma: svetlocelični, papilarni in kromofobni karcinom ledvičnih celic.
Ključne besede: ledvice, tumor, karcinom, diagnostika, aspiracijska biopsija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2938; Prenosov: 778
.pdf Celotno besedilo (293,82 KB)

30.
Novosti v sistemskem zdravljenju bazalnoceličnega karcinoma
Janja Ocvirk, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Večino primarnih bazalnoceličnih karcinomov (BCK) zdravimo kirurško ali pri površinskih lezijah z nekirurškimi metodami. Tveganje za ponovitev povečujejo velikost tumorja, slabo definiranimi robovi lezije, agresiven histološki podtip in prejšnja ponovitev. V nekaterih primerih lahko tumor uniči okoljna tkiva (mišice, kosti, hrustanec itd.), zaradi dolgotrajne odsotnosti zdravljenja ali agresivnosti tumorja (lokalno napredovala oblika BCK – lnBCK). V izjemno redkih primerih BCK napreduje v oddaljena tkiva (metastatski BCK – mBCK). Pri večkratnih lokalnih ponovitvah ali pri invaziji okoljnih/oddaljenih struktur (lnBCK/mBCK), kjer kirurgija in/ali obsevanje nista primerni, je pomemben multidisciplinarni pristop pri obravnavi bolnika. Nenormalna aktivacija signalne poti Hedgehog je odgovorna za nastanek bolezni pri 90 % BCK. S selektivno vezavo na transmembranski protein SMO (Smoothened Transmembrane Protein) učinkovina vismodegib selektivno zavira nenormalno aktivirano signalno pot. V klinični raziskavi faze II, ERIVANCE BCC, so poročali o učinkovitosti ter varnosti vismodegiba pri bolnikih z lnBCK in mBCK. Primarni cilj raziskave je bil objektivni delež odziva (popolni in delni), kot ga je ocenila neodvisna ustanova za pregled. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil objektivni odgovor dosežen pri 33,3 % bolnikov z mBCK in 47,6 % bolnikov z lnBCK. Kontrola bolezni (objektivni odgovor + stabilna bolezen) je bila potrjena pri 94 % bolnikov z mBCK in 83 % bolnikov z lnBCK. Po 24 tednih zdravljenja 54 % bolnikov z lnBCK ni imelo histopatoloških znakov bazalnoceličnega karcinoma. Po zadnjih podatkih je bila mediana trajanja objektivnega odgovora 14,8 meseca pri mBCK in 26,2 meseca pri lnBCK. Vzpodbudni rezultati zdravljenja z vismodegibom v raziskavi faze II kažejo na bistveno zmanjšanje velikosti multiplih lezij in števila novonastalih lezij pri bolnikih z Gorlinovim sindromom. Najbolj pogosti neželeni učinki so bili mišični krči, spremembe okusa, izguba las in utrujenost.
Ključne besede: bazalnocelični karcinom, sistemsko zdravljenje, vismodegib, kožni rak
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3439; Prenosov: 914
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh