Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (jelenjad) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Problematika jelenjadi in zimovališč v Karavankah
Janez Čop, 1976

Ključne besede: jelenjad, Karavanke, zimovanje, lovstvo
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 748; Prenosov: 40
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Obora - zimovališče za jelenjad
Janez Čop, 1969

Ključne besede: obore, zimovanje, jelenjad
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 538; Prenosov: 34
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
6.
Vpliv prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Dejan Firm, Klemen Jerina, 2015

Povzetek: Velike prostoživeče rastlinojede uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Veliki rastlinojedi s prehranjevanjem, teptanjem, uriniranjem in iztrebljanjem prerazporejajo hranila, vplivajo na zbitje, prezračenost in erozijo tal, razširjajo rastlinska semena ter pogosto povečujejo raznovrstnost travniških ekosistemov, še zlasti v produktivnih travniških ekosistemih, na primer v zmernem podnebju Evrope. Številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih prežvekovalcev narašča v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. Na posameznih, prostorsko omejenih lokacijah se povečujejo težave (npr. izgube travniške krme na travinju) predvsem zaradi paše jelenjadi (Cervus elaphus L.). Deli Notranjske in Kočevske se hitro zaraščajo, hkrati so to območja z največjimi gostotami jelenjadi, kar povečuje njene pritiske na preostale travnike in pašnike, zlasti tiste, ki so intenzivneje gnojeni. Slednje se zlasti med oškodovanci (kmetovalci) pogosto poudarja kot pomembna škoda zaradi izgube v pridelavi travniške krme. Vendar lahko parkljarji vplivajo na gospodarsko donosnost travinja tudi posredno, in sicer z oblikovanjem vrstne sestave travišč ter spreminjanjem produktivnosti tal. Za celostno upravljanje je treba poznati tudi njihove neposredne in posredne ekološke vplive in pomene. V članku smo zato pripravili pregled domačih in tujih raziskav neposrednih in posrednih vplivov prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme.
Ključne besede: prostoživeči rastlinojedi parkljarji, jelenjad, paša, škode na traviščih, ekološki vplivi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 724; Prenosov: 60
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
9.
Red deer managment (Cervus Elaphus L.) in republic Slovenia : the problems, recent trends and perspectives
Miha Adamič, 1992

Ključne besede: gospodarjenje z divjadjo, Slovenija, jelenjad
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 678; Prenosov: 40
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Izkušnje pri usklajevanju gozd-divjad na Notranjskem
Franc Perko, 2017

Povzetek: V prispevku je opisan razvoj jelenjadi na snežniško-javorniškem masivu od njenega obilja do sredine 19. stoletja, njenega zatrtja po zemljiški odvezi in ponovne naselitve konec 19. in v začetku 20. stoletja ter njen ponovni vzpon in njena širitev. Hkrati vključuje negativen vpliv rastlinojede divjadi, predvsem jelenjadi, na naravno obnovo jelovo-bukovih gozdov in rezultate spremljanja objedanja gozdnega mladja ter potek usklajevanja odnosov med gozdarstvom in lovstvom območja.
Ključne besede: jelenjad, gozdno mladje, objedanje, jelovo-bukovi gozdovi, Snežnik, Javornik, Postojnsko gozdnogospodarsko območje, Notranjsko lovskogojitveno območje
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 674; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (120,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh