Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (izpiranje) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Okužba s pripravki CCB zaščitenih izpranih lesnih vzorcev z glivami razkrojevalkami lesa
Miha Humar, Franc Pohleven, 2003

Povzetek: Les, zaščiten s pripravki CCB, je odporen proti trohnjenju. Vendar v zadnjih letih opažamo, da se na lesu, impregniranem s CCB, pojavljajo okužbe z glivami, tolerantnimi na Cu. V raziskavi smo opazovali preraščanje in penetracijo hif na zaščitenih vzorcih, izpostavljenim glivam razkrojevalkam, in osvetlili vpliv izpiranja na kolonizacijo. Vzorce smo izdelali iz beljave smrekovine (Picea abies) in jih impregnirali s 5 % raztopino CCB v skladu s standardom SIST EN 113. Del kondicioniranih vzorcev smo izpirali po standardu SIST EN 84. V tretjino izpranih in neizpranih vzorcev smo vzdolžno zvrtali luknjo in vanjo vstavili palčko (r = 1,5 mm, l = 25 mm). Nato smo odprtino zatesnili z epoksidnim premazom. Sterilizirane impregnirane in neimpregnirane vzorce smo izpostavili dvema na baker tolerantnima sevoma (Antrodia vaillantii in Leucogyrophana pinastri) in dvema na baker občutljivima izolatoma (Poria monticola, Gloeophyllum trabeum). Po izpostavitvi smo iz vzorcev previdno odstranili palčko in jo postavili na sterilno hranilno gojišče, kjer smo dva tedna opazovali prisotnost hif. Stopnjo kolonizacije smo ovrednotili tudi z merjenjem CO2. Po 16 tednih izpostavitve smo ugotovili še izgubo mase izpostavljenih vzorcev. Neimpregnirane vzorce so najhitreje prerasle hife glive G. trabeum. Po drugi strani pa pri vzorcih, impregniranih s CCB, na palčkah tudi po 12 tednih izpostavitve nismo zasledili prisotnosti hif. Prodiranje hif pri izpranih impregniranih vzorcih je bilo bistveno hitrejše. Menimo, da je razlog za intenzivnejšo kolonizacijo izpranih vzorcev, impregniranih s CCB, izprani bor, ki v nižjih koncentracijah ni zaviral preraščanja micelija.
Ključne besede: toleranca na baker, CCB, les, glive razkrojevalke, bor, izpiranje, preraščanje, aspiracija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1171; Prenosov: 200
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Izpiranje baker-etanolaminskih pripravkov iz lesa
Miha Humar, 2006

Povzetek: Baker-etanoilaminski zaščitni pripravki za les uspešno nadomeščajo klasične pripravke na osnovi bakra in kroma. V prispevku so opisani osnovni mehanizmi vezave, podrobneje pa je predstavljenih nekaj dejavnikov, ki vplivajo na izpiranje bakrovih učinkovin iz lesa. To so sestava in koncentracija pripravka, čas in temperatura vezave, uporabljena drevesna vrsta in postopek zaščite. Številni rezultati kažejo, da etanolamin bistveno izboljša vezavo bakrovih učinkovin v les, po drugi strani pa kasneje lahko povzroči tudi depolimerizacijo lesnih polioz, kar se kaže v intenzivnejšem izpiranju bakra iz lesa.
Ključne besede: zaščita lesa, bakrovi pripravki, amini, etanolamin, vezava, izpiranje, fungicidnost
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1067; Prenosov: 206
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Primerjava standardnih postopkov izpiranja biocidnih učinkovin iz impregniranega lesa
Boštjan Lesar, Polonca Kralj, Daniel Žlindra, Vesna Kancilija, Miha Humar, 2008

Povzetek: Izpiranje aktivnih učinkovin iz impregniranega lesa je eden izmed najpomembnejših kriterijev za presojanje uporabnosti zaščitnih pripravkov za zaščito lesa na prostem. V te namene uporabljamo več različnih standardnih in nestandardnih postopkov: SIST EN 84, SIST EN V 1250-2 in priporočilo OEC D. V sklopu te raziskave smo med seboj primerjali izpiranje bakrovih in borovih spojin iz lesa, zaščitenega s pripravki: (a) vodno raztopino bakrovega sulfata, (b) bakeretanolaminskim komercialnim pripravkom Silvanolin, (c) vodno raztopino borove kisline in (d) kombinacijo borove kisline in vodne emulzije voska montana. Globinsko impregnirane vzorce smo izpirali in določili delež izpranega Cu in B. Največji delež biocidov smo izprali iz lesa zmetodo SIST EN 84, najmanj pa z metodo OEC D. Kakorkoli, z vsemi testiranimi metodami smo prišli do istega vrstnega reda pripravkov glede na delež izpranih aktivnih učinkovin iz lesa.
Ključne besede: bakrove učinkovine, borove učinkovine, etanolamin, izpiranje, vosek montana, smrekovina, vezava v les
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1072; Prenosov: 213
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh