1. Poročilo : Makro in mikro analiza vzorcev lesa za identifikacijo (javor)Jožica Gričar, Gregor Skoberne, Peter Prislan, 2024, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, les, makro analize, mikro analize, javor, identifikacija
Objavljeno v DiRROS: 15.04.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (982,34 KB) |
2. Poročilo : lesno-anatomska analiza vzorcev lesenega tlaku na mostu Jelovec pri Boštanju za identifikacijo lesne vrsteJožica Gričar, Gregor Skoberne, Luka Krajnc, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: anatomija, svetlobna mikroskopija, preparat, identifikacija
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2022; Ogledov: 398; Prenosov: 108
Celotno besedilo (3,03 MB) |
3. Identifikacija izvora gozdnega reprodukcijskega materiala bukve s pomočjo molekularnih metodMarjana Westergren, Marko Bajc, Domen Finžgar, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Od kakovosti in izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) bodo odvisni genetska pestrost, struktura, preživetje in uspevanje sadik ter končno uspevanje in odpornost bodočega gozda. Zato mora Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) na podlagi javnega pooblastila po Zakonu o gozdovih in zahtev zakonodaje o GRM preveriti njegov izvor pred izdajo glavnega spričevala ali na zahtevo inšpektorata kadarkoli v času trženja in uporabe. Uporaba molekularnih metod pripomore k vedenju o izvoru in genetski kakovosti GRM. GIS kontinuirano razvija znanje, infrastrukturo, gensko banko in molekularne baze podatkov za izvajanje opisanih testov. Zaradi suma o (načrtno) napačni navedbi izvora GRM, nabranega jeseni 2016 iz vsaj enega semenskega objekta, smo v predstavljeni študiji analizirali izvor in genetsko pestrost GRM iz štirih semenskih objektov bukve (Fagus sylvatica L.), v katerih je bilo seme nabrano v istem letu, ter drugih vzorcev iz Slovenske gozdne genske banke, skupaj petnajst. Za analize smo uporabili jedrne mikrosatelite, šestnajst lokusov, ki jih na GIS uporabljamo rutinsko. S tehničnega vidika so se izbrani markerji izkazali za primerne za identifikacijo posameznikov, oceno genetske pestrosti in identifikacijo domnevnega izvora. Zaradi možnosti mešanja vzorcev, pridobljenih s tal, in tehničnih potreb bomo v prihodnosti za potrebe rekonstrukcije genotipa semenskega drevesa analizirali vsaj dvanajst semen na drevo. Genetska pestrost manjših vzorcev je bila značilno manjša od tiste v velikih vzorcih. Opozarjamo, da je GRM nujno treba nabirati najmanj z v odobritvi semenskega objekta predpisanega števila dreves, da zagotovimo ustrezno veliko genetsko pestrost GRM, ki ga sadimo v gozdove. Metode razvrščanja posameznikov na podlagi Bayesove verjetnosti in filogenetska drevesa so pravilno določili izvor referenčnih vzorcev, medtem ko je bila resolucija analize glavnih komponent manjša. Vse metode, uporabljene za identifikacijo domnevnega izvora vzorcev semena, so nedvoumno pokazale, da vzorec TURs ni bil nabran v sestoju TUR, različen je tudi od preostalega analiziranega genofonda bukve v Sloveniji.
Ključne besede: Fagus sylvatica, gozdni reprodukcijski material, identifikacija izvora, genetska pestrost, mikrosateliti, analiza starševstva, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3988; Prenosov: 733
Celotno besedilo (512,44 KB) |
4. Les Banove hiše v Artičah kot zgodovinski arhivKatarina Čufar, Dušan Strgar, Maks Merela, Robert Brus, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opravili smo raziskave lesa in dendrokronološko datiranje brun iz zunanjih sten stare Banove hiše iz vasi Artiče pri Brežicah. Bruna so bila iz lesa različnih hrastov - gradna (Quercus petraea), doba (Quercus robur) in cera (Quercus cerris), domačega kostanja (Castanea sativa) in navadne smreke (Piceaabies). Z dendrokronološkim datiranjem smo bruna razvrstili v skupine z leti zadnje branike 1535 (2 bruni - cer in dob/graden), 1563-1592 (8 brun - 5 cer in 3 dob/graden), 1613-1720 (3 bruna - dob/graden), 1779-1792 (7 brun - 4 dob/graden in 3 kostanj) in Ž 1913 (10 brun smreke). Les različnih lesnih vrst in datumov poseka je bil premešan po celotnem ostenju, kar nakazuje, da je bila hiša večkrat predelana, pri predelavah pa so ponovno uporabili les iz iste hiše ali drugih objektov. Ugotovitve o starosti in vrsti lesa smo dopolnili s podatki iz gozdarskih virov, ki kažejo, da je vgrajeni les najverjetneje lokalnega izvora.
Ključne besede: identifikacija lesa, dendrokornologija, datiranje, stavbna dediščina, stavbni les, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4568; Prenosov: 2234
Celotno besedilo (939,25 KB) |
5. Tipi ektomikorize - taksonomija, pomen in aplikacijeHojka Kraigher, 1996, izvirni znanstveni članek Ključne besede: mikorizosfera, ektomikoriza, tipi, identifikacija, karakterizacija, ekosistem, vloga, bioindikacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4236; Prenosov: 1884
Celotno besedilo (1,79 MB) |
6. Molekularna analiza bioloških vzorcev : SOP FIGE MET 001 : velja od 01.03.2004Tine Grebenc, Hojka Kraigher, 2004, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: tehnična navodila, križanci, identifikacija, gozdarstvo, določanje genotipov, molekularne baze
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2543; Prenosov: 708
Celotno besedilo (1,79 MB) |
