Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (hlajenje) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Defining the fire decay and the cooling phase of post-flashover compartment fires
Andrea Lucherini, Jose L. Torero, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The current research study discusses and characterises the fire decay and cooling phase of post-flashover compartment fires, as they are often mixed up despite their important heat transfer differences. The two pha- ses are defined according to the fire heat release rate time-history. The fire decay represents the phase in which the fire heat release rate decreases from the ventilation- or fuel-limited steady-state value of the fully-developed phase to fire extinguishment. This phase is highly influenced by the fuel characteristics, ranging from fast decays for hydrocarbon and liquid fuels to slow decays for charring cellulosic fuels (wood). Once the fuel is consumed, the compartment volume enters the cooling phase, where the cooling in the gas-phase and solid-phase happens with significantly different modes and characteristic times. The thermal boundary conditions at the structural elements are then defined according to physical characteristics and dynamics within the compartment. The research study also underlines how the existing performance-based methodologies lack explicit definitions of the decay and cooling phases and the corresponding thermal boundary conditions for the design of fire-safe struc- tural elements under realistic fire conditions.
Ključne besede: razpadanje ognja, hlajenje, izgorevanje, naravna izpostavljenost ognju, dinamika požara, požari v oddelkih, požarno inženirstvo, učinkovitost, požarna varnost, fire decay, cooling, burnout, natural fire exposure, fire dynamics, compartment fires, structural fire engineering, performance-based, fire safety
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2023; Ogledov: 255; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Uporaba nadzorovanih poskusov za raziskave debelinske rasti dreves
Jožica Gričar, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: kambij, ogrevanje, ogrevanje, hlajenje, kambijeva aktivnost, celična diferenciacija, ksilogeneza, floemogeneza
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4327; Prenosov: 1903
.pdf Celotno besedilo (308,32 KB)

3.
Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje debla
Jožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4531; Prenosov: 2006
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh