Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (graden) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
A study of important entomofauna in oak forests of Slovenia
Miroslav Harapinov, Maja Jurc, 2000

Povzetek: Insects in 9 research areas in pedunculate oak and sessile oak forests in Slovenia have been studied. We identified 35 insect species as well as two genera from 13 families. The defoliation of oak leaves in studied forests was between 10 and 90 %. More than 80 % of the defoliation was caused by mottled umber and winter moth (Erannis defoliaria Cl., Operophthera brumata L.). Leaf-roll moths are an important group of pests of oak leaves and acorns. The most numerous is the green leaf-roll moth, Tortrix viridana L., followed by Archips crataegana Hb., Laspeyresia splendana Hb. and Laspeyresia amplana Hb. The ratio of appearance of oak sawflies (Apethymus abdominalis Lep. and Apethymus braccatus Gmel.) was 9 : 1. During the past 10 years, oak miner (Tischeria complanella Hb.) has attacked young oak trees heavily. Acorn destroyers (Balaninus glandium Mrsh. and Balaninus nucum L.) were important acorn pests. During the gradation of defoliators in the Prekmurje region of Slovenia there was an increased population density of their predators, such asground beetles and burying beetles (Calosoma sycophanta L., Calosoma inquisitor L., Carabus spp., Xylodrepa quadripunctata L. We can confirm that the health of oak forests in Slovenia is better than in Croatia and southeastern Europe.
Ključne besede: dob, Quercus robur, graden, Quercus petraea, gozdarska entomologija, Insecta, žuželka, škodljivec, entomofauna, Slovenija, pedunculate oak, Quercus robur, sessile oak, Quercus petraea, forest entomology, Insecta, entomofauna, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 907; Prenosov: 48
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vloga fitinske kisline pri shranjevanju želoda gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.)
Sašo Žitnik, Hojka Kraigher, 1999

Povzetek: Cilj raziskave je razviti nove postopke daljšega shranjevanja gradnovega želoda, ki bi bili poceni in praktični, saj je z zdaj znanimi metodami zaradi rekalcitrantnosti želoda možno shranjevati le nekaj mesecev. Raziskovanje sloni na hipotezi, da je vitalnost želoda po daljšem shranjevanju v pozitivni korelaciji z vsebnostjo fitinske kisline v njem, kar je v pozitivni korelaciji z vsebnostjo razpoložljivega fosforja v tleh. Poskus je zastavljen kot študija enega primera na dveh izbranih ploskvah, poraslih z gradnom. Ploskvi se bistveno razlikujeta po vsebnosti celotnega fosforja v listih, kar smo uporabili kot kazalec razpoložljivega fosforja v tleh. Želod smo nabrali na ploskvah oktobra 1997. Nato je bil shranjen 9 mesecev, do avgusta 1998. Pred shranjevanjem in nato vsake tri mesece smo opravili naslednje analize: vlažnost in kalivost želoda, vsebnost hranil (P, K, Ca, Mg) in vsebnost fitinske kisline. Pokazalo se je, da je na ploskvi z večjo vsebnostjo celotnega fosforja v listih tudi večja vsebnost celotnega fosforja v želodu. Na tej ploskvi je tudi večja vsebnost fitinske kisline v želodu, hkrati pa je večja njegova kalivost. Vendar so razlike opazne samo na začetku shranjevanja,nato postopoma izginejo. Rezultati kažejo, da bi lahko obstajala pozitivna korelacija med vitalnostjo želoda po daljšem času shranjevanja, vsebnostjo fitinske kisline v njem in vsebnostjo fosforja v tleh, vendar dosedanji rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik.
Ključne besede: semenarstvo, želod, graden, Quercus petraea (Matt.(Liebl.)), shranjevanje, fitinska kislina, fosfor, kalivost, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 878; Prenosov: 52
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh