Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozdna inventura) .

21 - 30 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
Uporaba mobilne aplikacije MOTI za ocenjevanje sestojnih parametrov na zasebni gozdni posesti
Blaž Fricelj, Matija Klopčič, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo preverjali uporabnost telefonske/tablične aplikacije MOTI pri ocenjevanju naslednjih sestojnih parametrov: sestojna temeljnica, lesna zaloga, zgornja sestojna višina in delež drevesnih vrst. Rezultate smo primerjali s klasičnimi inventurnimi metodami (merjenje sestojne temeljnice z Bitterlichovovo metodo, merjenje višine dreves z višinomerom Suunto). Primerjali smo porabo časa med obema metodama in ocenili velikost vzorca za zanesljivo oceno sestojnih parametrov. Primerjava ocen sestojnih parametrov med metodo MOTI in klasičnimi metodami je pokazala, da se povprečne vrednosti značilno ne razlikujejo. Relativni vzorčni napaki za oceni sestojne temeljnice in lesne zaloge z metodo MOTI sta znašali 4,9 % in 5,5 %. Poraba časa za meritve z aplikacijo MOTI je bila večja kot za meritve s klasičnimi metodami, in sicer za 26 sekund na stojišče. Ocenjujemo, da je aplikacija MOTI kljub nekaterim pomanjkljivostim, v primerjavi s klasičnimi inventurnimi metodami, uporabna za lastnike gozdov in operativne gozdarje. Aplikacija omogoča hitro in zanesljivo oceno stanja gozdov ter neposreden izračun vrednosti sestojnih znakov
Ključne besede: MOTI, sestojni parametri, zasebna gozdna posest, pametni telefon, gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 2961; Prenosov: 771
.pdf Celotno besedilo (419,59 KB)

23.
Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi
Mitja Skudnik, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (4 x 4 km) in podatkov za leto 2012 smo prikazali, da bi za manj kot 10 % vzorčne napake pri ocenah lesne zaloge, prirastka in količine odmrle drevnine potrebovali vsaj 2 x 2 km ali celo 2 x 1,4 km mrežo ploskev, ki bi jo lahko poimenovali nacionalna gozdna inventura. Zaradi lažje organiziranosti dela (redne letne naloge zaposlenih na GIS in ZGS) predlagamo uvedbo panelnega inventurnega sistema, v katerem je sistematična mreža vzorčnih ploskev razdeljena v posamezne skupine ti. panele, ki jih kasneje premikamo tako, da je vsak panel na celotni površini države izmerjen v posameznem letu. S tako organizirano kontinuirano NGI bi vzpostavili metodološko statistično utemeljen in kakovosten informacijski sistem o gozdovih za letna poročila o stanju slovenskih gozdov na državni ravni in hkrati bi po enem snemalnem ciklu pridobili dovolj velik vzorec za konsistentna poročila o stanju gozdov na nižjih prostorskih ravneh kot so provenienčna območja, GGO ali statistične regije.
Ključne besede: gostota vzorčenja, stanje gozdov, nacionalna gozdna inventura, intervalne ocene, stratifikacija podatkov, panelni sistem
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 3117; Prenosov: 783
.pdf Celotno besedilo (368,58 KB)

24.
Značilnosti celostne gozdne inventure v sistemu sonaravnega upravljanja z gozdovi
Milan Hočevar, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gozdna inventura, kontrolna vzorčna metoda, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4298; Prenosov: 1811
.pdf Celotno besedilo (863,08 KB)

25.
Izboljšanje učinkovitosti in informacijske vsebine gozdne inventure s stratificiranim vzorčenjem
David Hladnik, Milan Hočevar, 1989, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdna inventura, stratificiranje, sestojne karte
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3954; Prenosov: 1775
.pdf Celotno besedilo (1005,45 KB)

26.
Razvoj in uporaba inventurne vzročne metode 2x6-dreves
Milan Hočevar, 1989, strokovni članek

Ključne besede: gozdna inventura, vzorčenje, 2x6 dreves
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4163; Prenosov: 1854
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

27.
Prvine smotrnega zdravstvenega stanja gozdnih sestojev
Milan Hočevar, 1985, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: umiranje gozdov, gozdna inventura, poškodovanost gozdov, gozdni sestoji
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4060; Prenosov: 1868
.pdf Celotno besedilo (855,98 KB)

28.
Ocenjevanje gozdnatosti v zasnovi gozdne inventure na Slovenskem
David Hladnik, Laura Žižek, 2012, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdnatost, ocenjevanje, gozdna inventura, vzorčne mreže, ortofoto, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4445; Prenosov: 1979
.pdf Celotno besedilo (427,22 KB)

29.
Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)
Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek

Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4524; Prenosov: 1924
.pdf Celotno besedilo (462,90 KB)

30.
Obravnavanje gozdnih sestojev v gozdarskem načrtovanju na primeru gozdnih območij Bohinj in Pohorje
Aleš Poljanec, Andrej Bončina, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo analizirali značilnosti izločanja in obravnavanja sestojev v gozdnogospodarskem načrtovanju na primeru objektov Bohinj (GGO Bled) in Pohorje (GGO Maribor) s skupno površino 29950ha gozdov. Analizo negovalnih enot ter primerjavo negovalnih enot in sestojev smo opravili na sistematično izbranem vzorcu devetindvajsetih oddelkov (9 % površine gozdov) v objektu Bohinj in petindvajsetih oddelkov (10 % površine gozdov) na Pohorju. Povprečna površina izločenih sestojev v Bohinju znaša 1,04 ha (Me = 0,53 ha), na Pohorju pa 2,30 ha (Me= 1,33 ha). Povprečna površina negovalnih enot je 2,00 ha (Me = 0,95 ha) v Bohinju in 1,88 ha (Me = 0,92 ha) na Pohorju. Na velikost izločenih sestojev predvsem značilno vplivajo struktura gozdnih sestojev, popisovalec, rastiščne razmere, gospodarjenje z gozdovi ter tradicija gozdarskega načrtovanja v posameznem območju.
Ključne besede: sestoji, klasifikacija sestojev, gozdna inventura, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4143; Prenosov: 1718
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh