Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gozd) .

41 - 50 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje
Andrej Bončina, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4551; Prenosov: 1920
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

42.
Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdov
Jurij Diaci, 2000, strokovni članek

Povzetek: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Ključne besede: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4380; Prenosov: 1898
.pdf Celotno besedilo (942,76 KB)

43.
44.
45.
Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih Alpah
Jurij Diaci, 1995, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Ključne besede: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4435; Prenosov: 1877
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

46.
Spremembe gozdne vegetacije kot posledica učinkovanja onesnaženega zraka
Ivan Smole, Lado Kutnar, 1995, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Podan je pregled dosedanjega dela, prvih rezultatov raziskave in smernice za nadaljne delo. Dosedanja dognanja niso jasno potrdila domneve, da se pritalna vegetacija pod vplivom onesnaženega zraka tudi v naših gozdovih spreminja. V bodoče se bo raziskava razširila na večje število objektov, stanje pritalne vegetacije pa bomo spremljali v daljših časovnih presledkih kot doslej.
Ključne besede: gozd, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisija, onesnaženost tal, sprememba vegetacije, kvalitativna analiza, rastščni dejavnik, srednja vrednost, Slovenija, Srednja Evropa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4298; Prenosov: 1878
.pdf Celotno besedilo (324,77 KB)

47.
Kakovostne kategorije gozdnega reprodukcijskega materiala, semenske plantaže in ukrepi za izbolšanje obroda
Hojka Kraigher, 1996, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: semenske plantaže, genska banka, gozd, seme, fiziologija cvetenja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4307; Prenosov: 1908
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

48.
Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejavnik kakovosti
Maja Jurc, 1996, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: semenski sestoji, kvaliteta, gozd, seme, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4229; Prenosov: 1875
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

49.
Semenski sestoji kot dejavnik kakovostne obnove gozdov
Marjana Pavle, 1996, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: semenski sestoji, kvaliteta, gozd, seme, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4244; Prenosov: 1871
.pdf Celotno besedilo (606,60 KB)

50.
Kakovost v gozdarstvu - poskus celostnega prikaza
Dušan Mlinšek, 1996, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: kakovost, mnogonamenski gozd
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 9151; Prenosov: 1827
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh