Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (gospodarjenje z gozdovi) .

11 - 20 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Macesnovi gozdovi v Sloveniji : vzhodnoalpsko macesnovje, združba evropskega macesna in slečnika
Igor Dakskobler, Lado Kutnar, 2012

Povzetek: Macesnovje ali macesnovi gozdovi so bili pri nas prvič sistemsko opredeljeni šele s Tipologijo gozdnih rastišč Slovenije (2012), saj so bili do tedaj obravnavani kot različni sukcesijski stadiji ali sintaksoni znotraj drugih asociacij oz. združb (največkrat v okviru ruševja). V tej publikaciji so na osnovi dosedanjega znanja in dostopnih virov v skladu z znanstvenimi fitocenološkimi principi utemeljili obstoj macesnovja pri nas, ki je po sintakosonomskih principih uvrščeno v asociacijo Rhodothamno-Laricetum Willner& Zukrigl 1999. Opisali so njegove ključne značilnosti, kot so razširjenost, geološke, pedološke, reliefne in podnebne značilnosti, rastlinske vrste, gozdnogospodarski in gozdnogojitveni vidiki, naravovarstvenipomen in ogroženost. Publikacija je ilustrirana s slikami značilnih rastiščnih, sestojnih razmer in diagnostičnih vrst.
Ključne besede: fitogeografija, pedologija, tla, gozdne združbe, gospodarjenje z gozdovi, ogroženost, albumi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2333; Prenosov: 519
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
13.
14.
Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)
Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008

Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1746; Prenosov: 509
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Analiza horizontalne zgradbe bukovih sestojev s podatki s stalnih vzorčnih ploskev
Tina Simončič, Aleš Kadunc, Andrej Bončina, 2009

Povzetek: Na vzorcu petih izbranih gozdnogospodarskih enot smo po glavnih sestojnih tipih analizirali horizontalno zgradbo bukovih sestojev. Zgradbo smo prikazali z indeksi diverzitete, podrobneje smo obravnavali razmestitev dreves in diferenciacijo njihovega premera. Ugotavljali smo vpliv nekaterih okoljskih dejavnikov ter intenzivnosti poseka na razmestitev. Za analizo smo uporabili podatkovno zbirko stalnih vzorènih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Razmestitev v sestojih se priblizuje naključni enakomerni razmestitvi, opazne so posamezne tendence dreves k sopasti oziroma sistematični razmestitvi. V sestojih prevladuje povprečna diferenciacija premerov, kar kaze na veèjo enomernost. V mlajših razvojnih fazah je nekoliko močneje nakazana sopasta razmestitev, diferenciacija premerov je manjsa. Na manjšo diferenciacijo premera vplivamo z večjo intenziteto poseka, šopasta razmestitev dreves je močneje nakazana na terenih s strmejsimi nakloni. Različne indekse diverzitete lahko izračunamo s podatki s SVP, ki so primerni predvsem za metodo izbranega drevesa in njegovih štirih najbližjih sosedov. Vzorec horizontalne zgradbe omogoča natanènejsi vpogled v sestojno zgradbo, pomemben je pri ocenjevanju mehanske stabilnosti sestojev, biodiverzitete, sestojne gostote in učinkov gospodarjenja.
Ključne besede: Fagus sylvatica, horizontalna zgradba, indeksi diverzitete, razmestitev dreves, diferenciacija premerov, stalne vzorčne ploskve, sestojni tipi, rastišča, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1865; Prenosov: 535
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Sedanje stanje in temeljni problemi gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v SR Sloveniji
Iztok Winkler, 1976

Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje z gozdovi, gozdna tehnika, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1696; Prenosov: 458
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Posebni družbeni interes za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji
Iztok Winkler, 1985

Ključne besede: Slovenija, družbeni interes, gozdovi, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1567; Prenosov: 422
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Prispevek k metodologiji dolgoročnega planiranja v gozdarstvu
Franc Gašperšič, Iztok Winkler, 1984

Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, gozdno načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1601; Prenosov: 398
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Stroški gospodarjenja za splošno koristne funkcije gozdov
Slavka Kavčič, 1991

Ključne besede: gozdovi, funkcije gozdov, netržne dobrine, proizvodnja vezanih proizvodov, gospodarjenje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1946; Prenosov: 436
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Družbeni in ekonomski vidiki mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi
Iztok Winkler, 1992

Ključne besede: gozdovi, gospodarjenje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1541; Prenosov: 392
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh