1. |
2. |
3. |
4. Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih - gozdne kure - divji petelin : zaključni elaboratMiran Čas, 2000 Ključne besede: divji petelin, Tetrao urogallus (L.), rastišče, habitat, primernost habitatov, alpski gozd, dinarski gozd, gospodarjenje z gozdom, zaraščanje, ohranjanje habitatov, poročilo
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1344; Prenosov: 255
 Celotno besedilo (0,00 KB) |
5. |
6. Izbrani primeri genetskih analiz prostoživečih gozdnih živali v SlovenijiMarko Bajc, Miran Čas, Tine Grebenc, Hojka Kraigher, 2011 Ključne besede: genetika, biotsa raznovrstnost, gozdne živali, gospodarjenje z gozdom, mikrosateliti, molekularni označevalci
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1261; Prenosov: 303
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
7. |
8. Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdovJurij Diaci, 2000 Povzetek: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Ključne besede: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1442; Prenosov: 351
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
9. Načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanjuAndrej Bončina, 2000 Povzetek: Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko opi{emo z na~eli in kriteriji. Ohranitev biodiverzitete gozda je eno izmed temeljnih na~el. Glavna naloga gozdarskega na~rtovanja je organizirati mnogonamensko rabo gozdov, ki je skladna z ekolo{kimi zna~ilnostmi. Na~elo trajnosti je potrebno upo{tevati v vseh fazah na~rtovalnega procesa. Preverjanje trajnosti je sestavni del analize stanja in izhodi{~e za jasno dolo~itev gozdnogospodarskih problemov. Preverjanje sloni na indikatorjih, ki dobro pojasnjujejo kriterije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, njihove vrednosti naj bodo dostopne in preverljive, hkrati pa naj sprotno odra`ajo spremembe pri gospodarjenju z gozdovi. Dejanske vrednosti indikatorjev lahko primerjamo z referen~nimi vrednostmi ali pa le spremljamo njihovo spreminjanje. Za uveljavitev na~ela trajnosti v gozdarskem na~rtovanju je pomembno, (1) da pri dolo~anju ciljev gospodarjenja sodelujejo lastniki in javnost, (2) da so opredeljeni cilji skladni z ekolo{kimi razmerami, (3) da gozdarsko na~rtovanje vklju~uje razli~na podro~ja (gojenje, spravilo itd.) ter (4) da je organizirano na razli~nih prostorskih ravneh. Opredeljujemo nekatere klju~ne probleme na~rtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.
Ključne besede: gozd, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, kriterij gospodarjenja, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1614; Prenosov: 359
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. Razmerje med potencialom in donosi v slovenskih gozdovihDarij Krajčič, 2000 Povzetek: Gozd ima ekonomsko in socialno vlogo. Ekonomska vloga je pridržana predvsem lastniku gozda, ki jo v naših družbenih razmerah realizira zlasti s prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Posek lesa se je v zadnjem obdobju bistveno znižal, temu trendu so sledila tudi vlaganja v gozdove. Delež poseka v prirastku je leta 1998 znašal komaj 40%, z gojitvenimi ukrepi usmerjamo okoli 25% prirastka. Usmerjanje razvoja gozdov je glede na lastništvo popolnoma različno. V zasebnih gozdovih se prirastek akumulira zlasti v najtanjšem debelinskem razredu. Povečanje poseka bolj kot proporcionalno poveča čisti donos iz gozda. Pri 30% zvišanju poseka, se čisti donos poveča za 65%. Višina poseka vpliva tudi na zaposlitev, zlasti na lokalni ravni. Gozdni delavec poleg pokrivanja svojih potreb prispeva v družbeno blagajno okoli 980.000 SIT letno. Nizka intenziteta gospodarjenja z gozdovi ni skladna z vseevropskim procesom o varovanju gozdov v Evropi in ne zdrži holistične in energetske presoje.
Ključne besede: gozd, bruto donos, čisti donos, vlaganje v gozd, kalkulacija donosnosti, gospodarjenje z gozdom, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1580; Prenosov: 339
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
