Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (gospodarjenje z gozdom) .

1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vsebina trajnosti pri gospodarjenju z gozdovi - od začetkov do danes
Andrej Bončina, 1997, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: trajnost, gospodarjenje z gozdom, trajnostno gospodarjenje, sonaravno gospodarjenje, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2023; Ogledov: 273; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

3.
4.
5.
6.
Odmrla lesna biomasa - vroča točka življenja in biotske raznolikosti gozdnih ekosistemov
Tine Grebenc, 2021, strokovni članek

Ključne besede: biodiverziteta, odmrla lesna biomasa, gozdovi, gospodarjenje z gozdom
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2022; Ogledov: 530; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (911,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Razmišljajmo globalno, delujmo lokalno
Mitja Skudnik, Polona Hafner, 2019, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, trajnost, globalnost, lokalnost
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2019; Ogledov: 2660; Prenosov: 775
.pdf Celotno besedilo (46,57 KB)

8.
9.
10.
Razmerje med potencialom in donosi v slovenskih gozdovih
Darij Krajčič, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gozd ima ekonomsko in socialno vlogo. Ekonomska vloga je pridržana predvsem lastniku gozda, ki jo v naših družbenih razmerah realizira zlasti s prodajo gozdnih lesnih sortimentov. Posek lesa se je v zadnjem obdobju bistveno znižal, temu trendu so sledila tudi vlaganja v gozdove. Delež poseka v prirastku je leta 1998 znašal komaj 40%, z gojitvenimi ukrepi usmerjamo okoli 25% prirastka. Usmerjanje razvoja gozdov je glede na lastništvo popolnoma različno. V zasebnih gozdovih se prirastek akumulira zlasti v najtanjšem debelinskem razredu. Povečanje poseka bolj kot proporcionalno poveča čisti donos iz gozda. Pri 30% zvišanju poseka, se čisti donos poveča za 65%. Višina poseka vpliva tudi na zaposlitev, zlasti na lokalni ravni. Gozdni delavec poleg pokrivanja svojih potreb prispeva v družbeno blagajno okoli 980.000 SIT letno. Nizka intenziteta gospodarjenja z gozdovi ni skladna z vseevropskim procesom o varovanju gozdov v Evropi in ne zdrži holistične in energetske presoje.
Ključne besede: gozd, bruto donos, čisti donos, vlaganje v gozd, kalkulacija donosnosti, gospodarjenje z gozdom, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4570; Prenosov: 1839
.pdf Celotno besedilo (785,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh