Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (gojenje gozdov) .

11 - 20 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Raba zemljišč v zahodni Sloveniji : Občina Jesenice, Občina Tolmin
Ivan Žonta, 1980

Ključne besede: smreka, Picea abies, melioracija, Pohorje, gojenje gozdov
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1611; Prenosov: 759
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
Nega gozdov in kakovost v prihodnosti
Jurij Diaci, 1996

Ključne besede: nega gozdov, kakovost, splošno koristne funkcije gozdov, gojenje gozdov, sonaravno gozdarstvo, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1744; Prenosov: 467
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
15.
Sobivanje jelke in bukve v Dinaridih : usmeritve za ohranitveno gospodarjenje z jelko
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, 2010

Povzetek: Drevesna sestava jelovo-bukovih gozdov se v prostoru in času spreminja. Nanjo vplivajo številni naravni in antropogeni dejavniki, ki delujejo neposredno ali posredno. Oblikovanje usmeritev za gojenje gozdov zato zahteva dobro poznavanje delovanja lokalnih ekoloških, zgodovinskih, gospodarskih in splošnih okoljskih dejavnikov. V prispevku prikazujemo sintezo štirih skupin raziskav, ki smo jih izpeljali v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v zadnjem desetletju in obravnavajo: 1) ekologijo pomlajevanja v manjših in srednjih vrzelih, 2) odziv sestojev v pragozdu Perućica na motnje srednjih jakosti (vetrolomi), 3) dolgoročne spremembe v vrstni sestavi pragozdov v jugovzhodni Evropi, in 4) odvisnost pomlajevanja v gospodarskih gozdovih od gozdnogojitvenega sistema. Namen prispevka je prikazati vlogo jelke v razvoju jelovo-bukovega gozda ter poudariti procese, ki vodijo v njeno sobivanje ali izločanje. Raziskave ekologije pomlajevanja nakazujejo, da je jelka uspešnejša na posebnih mikrorastiščih (hladnejše in vlažnejše razmere, odmrla drevesa, večja skalovitost, nižji pH tal, skromne svetlobe razmere). Na vetrolomnih površinah srednjih jakosti prevlada bukev, jelka pa se nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja. Naše raziskave niso potrdile hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Spremembe vrstne sestave pragozdov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi nakazujejo nazadovanje jelke v zadnjih petdesetih letih, kar je posledica več skupin vzrokov, še posebej zračnega onesnaženja in objedanja po divjadi. V Sloveniji je zmanjševanje deleža jelke v Dinaridih izrazito hitro. Primerjave z jugovzhodno Evropo kažejo, da so sicer raznovrstne strategije uveljavljanja jelke v Sloveniji neuspešne zaradi visokih gostot velikih rastlinojedih parkljarjev.
Ključne besede: jelka, Abies alba, bukev, Fagus sylvatica L., sobivanje, medsebojno nadomeščanje, objedanje mladja, propadanje gozdov, gojenje gozdov, Dinaridi, Dinarsko gorstvo
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1872; Prenosov: 546
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

16.
Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod Vršičem
Andrej Rozman, Jurij Diaci, 2016

Povzetek: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Ključne besede: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1824; Prenosov: 637
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Pionirski gozd iva (Salix caprea L.) kot pionirska drevesna vrsta
Sonja Horvat-Marolt, 1973

Ključne besede: gozdarstvo, gojenje gozdov, pionirski gozdovi, pionirske drevesne vrste, iva, Salix caprea L.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1743; Prenosov: 438
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

18.
Stanje in razvoj prebiralnih gozdov v Lehnu
Martin Čokl, 1967

Ključne besede: gojenje gozdov, zgodovina gozdov, ekologija gozdov, Lehen, Pohorje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1626; Prenosov: 447
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Možnosti povečanja donosa gozdov z mineralnim gojenjem
Marjan Zupančič, 1982

Ključne besede: mineralno gnojenje, gojenje gozdov, večanje donosa, načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1535; Prenosov: 429
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Oblikovanje optimalnih območnih gozdno gojitvenih strategij
Franc Gašperšič, 1983

Ključne besede: gojenje gozdov, gozdnogospodarsko načrtovanje, območni gozdnogospodarski nčarti
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1509; Prenosov: 427
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh