Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (glive) .

61 - 70 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
61.
Ocena potencialnega obroda samoniklih tržnih vrst gob v slovenskih gozdovih
Nikica Ogris, Andrej Piltaver, Dušan Jurc, 2014, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: empirični modeli, glive, tržni poteciali gob, samonikle gobe, obrod gob
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4669; Prenosov: 2281
.pdf Celotno besedilo (18,23 MB)

62.
Minimalne fungicidne in fungistatične koncentracije borovih učinkovin za kurativno zaščito lesa
Boštjan Lesar, Miha Humar, 2009, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: V raziskavi smo določili minimalno fungicidno mejno vrednost borove kisline inbakrovega sulfata pentahidrata za tri glive rjave (Gloeophyllum trabeum, Serpula lacrymans in Antrodia vaillantii) in tri glive bele trohnobe (Trametesversicolor, Pleurotus ostreatus in Hypoxylon fragiforme). Kurativno učinkovitost smo določali tako, da smo okužene smrekove in bukove lesne vzorce za 10 min potopili v vodno raztopino bakrovih oziroma borovih učinkovin. Zatem smo jih postavili na sterilno hranilno gojišče in opazovali preraščnje. Rezultati kazejo, da so borove učinkovine boljsi fungicidi kot bakrove spojine. Minimalna inhibitorna koncentracija borove kisline v lesu za kurativno zaščito je približno petkrat višja od mejne inhibitorne koncentracije za preventivno zaščito.
Ključne besede: bakrove spojine, borove spojine, zaščita lesa, razkroj lesa, glive, zaščita lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4484; Prenosov: 1933
.pdf Celotno besedilo (193,33 KB)

63.
Glive kot odzivni in akumulacijski bioindikatorji onesnaženosti gozdnih rastišč v Šaleški dolini
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Šaleški dolini smo analizirali talne in nadzemne glivne združbe z namenom ugotoviti potencialno onesnaženost gozdnih rastišč. Glive smo uporabili kot odzivne (pojavljanje trosnjakov višjih gliv, raziskave tipov ektomikorize in mikoriznega potenciala tal) in akumulacijske (analize težkih kovin v trosnjakih gliv) kazalce stanja gozdnega ekosistema. Opravljali smo naslednje raziskave: (a) popise trosnjakov višjih gliv, (b) raziskave tipov ektomikorizein njihove biodiverzitete, (c) analize mikoriznega potenciala tal in (d) raziskave vsebnosti težkih kovin v trosnjakih gliv. V vseh primerih so se glive pokazale kot učinkovit bioindikator stanja gozdnega ekosistema.
Ključne besede: glive, ektomikoriza, inventarizacija višjih gliv, mikorizni potencial, težke kovine, onesnaženost gozdnih rastišč, Šaleška dolina
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4373; Prenosov: 1926
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

64.
Okužba s pripravki CCB zaščitenih izpranih lesnih vzorcev z glivami razkrojevalkami lesa
Miha Humar, Franc Pohleven, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Les, zaščiten s pripravki CCB, je odporen proti trohnjenju. Vendar v zadnjih letih opažamo, da se na lesu, impregniranem s CCB, pojavljajo okužbe z glivami, tolerantnimi na Cu. V raziskavi smo opazovali preraščanje in penetracijo hif na zaščitenih vzorcih, izpostavljenim glivam razkrojevalkam, in osvetlili vpliv izpiranja na kolonizacijo. Vzorce smo izdelali iz beljave smrekovine (Picea abies) in jih impregnirali s 5 % raztopino CCB v skladu s standardom SIST EN 113. Del kondicioniranih vzorcev smo izpirali po standardu SIST EN 84. V tretjino izpranih in neizpranih vzorcev smo vzdolžno zvrtali luknjo in vanjo vstavili palčko (r = 1,5 mm, l = 25 mm). Nato smo odprtino zatesnili z epoksidnim premazom. Sterilizirane impregnirane in neimpregnirane vzorce smo izpostavili dvema na baker tolerantnima sevoma (Antrodia vaillantii in Leucogyrophana pinastri) in dvema na baker občutljivima izolatoma (Poria monticola, Gloeophyllum trabeum). Po izpostavitvi smo iz vzorcev previdno odstranili palčko in jo postavili na sterilno hranilno gojišče, kjer smo dva tedna opazovali prisotnost hif. Stopnjo kolonizacije smo ovrednotili tudi z merjenjem CO2. Po 16 tednih izpostavitve smo ugotovili še izgubo mase izpostavljenih vzorcev. Neimpregnirane vzorce so najhitreje prerasle hife glive G. trabeum. Po drugi strani pa pri vzorcih, impregniranih s CCB, na palčkah tudi po 12 tednih izpostavitve nismo zasledili prisotnosti hif. Prodiranje hif pri izpranih impregniranih vzorcih je bilo bistveno hitrejše. Menimo, da je razlog za intenzivnejšo kolonizacijo izpranih vzorcev, impregniranih s CCB, izprani bor, ki v nižjih koncentracijah ni zaviral preraščanja micelija.
Ključne besede: toleranca na baker, CCB, les, glive razkrojevalke, bor, izpiranje, preraščanje, aspiracija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4316; Prenosov: 1876
.pdf Celotno besedilo (232,11 KB)

65.
Odpornost nekaterih domačih vrst lesa proti termitom Reticulitermes lucifugus
Ljerka Kervina-Hamovič, 1975, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: lesarstvo, les, glive, gniloba, termiti, odpornost lesa, Reticulitermes lucifugus
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2558; Prenosov: 608
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

66.
Biološke, ekološke in prirastne značilnosti iglavcev v vzhodni Sloveniji
Janez Božič, 1975, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: lesarstvo, les, glive, gniloba, termiti, odpornost lesa, Merulis Lacrimans, Coniophora cerebella
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2349; Prenosov: 605
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)

67.
68.
69.
70.
Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh