Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (funkcija gozda) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poskus merjenja vplivov ravninskih gozdov na krajevno klimo - primer obdravskih ravnic
Aleksander Golob, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: ravninski gozd, klimatska funkcija gozda, omejek, gozdni pas, veter, temperatura
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2023; Ogledov: 292; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Odmrla biomasa in krajinska povezljivost kot podpora za določanj
Janez Pirnat, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V razpravi predstavljamo nov predlog ocene pestrostne funkcije gozdnih zaplat v kmetijski krajini. V raziskavi smo podrobno ocenili prisotnost odmrle lesne biomase v gozdni zaplati pri Nadgorici. Povprečna vrednost odmrle lesne biomase, izračunana iz 57 vzorčnih ploskev, je znašala 11,83 m3 /ha. Od šestih ploskev (torej nekako 10 % od vseh ploskev) izkazuje lesno zalogo odmrle lesne biomase več kot 25 m3 /ha, torej količino, ki v literaturi velja kot primer poudarjene pestrostne funkcije. Ugotovitve naše raziskave smo povezali še z ugotovitvami naših predhodnih raziskav in literature. Na podlagi vsega navedenega smo oblikovali predlog, da bi poudarjeno pestrostno funkcijo v kmetijski krajini imele zaplate z dovolj veliko količino odmrle lesne biomase (≥ 20 m3 /ha) z vsaj 200 ha velikim jedrom notranjega okolja in prostorskim razporedom, ki vzdržuje manj kot 2 km medsebojno oddaljenost med gozdnimi zaplatami oziroma okoliško gozdno matico.
Ključne besede: monitoring, odmrla biomasa, pestrostna funkcija gozda, povezljivost gozdnih zaplat, jedra notranjega okolja, Nadgorica
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 689; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (303,09 KB)

3.
Kako nastajajoči vodni kataster vpliva na določanje hidrološke funkcije gozda?
Milan Kobal, Janez Pirnat, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sedanji sistem funkcij gozdov, ki ga v osnovi prinaša Zakon o gozdovih iz leta 1993, je potreben nadgradnje, saj je funkcij zelo veliko, njihove vsebine pa se pogosto podvajajo. Ob takratnem prvem kartiranju funkcij gozdov se je gozdarstvo opiralo predvsem na svoje lastne prostorske sloje, zdaj pa so na voljo podrobnejše prostorske zbirke tudi drugih uporabnikov prostora. Oboje je nov izziv za prikazovanje in vsebinsko vrednotenje ukrepov za zagotavljanje trajnosti funkcij gozdov ter prilagojenega gospodarjenja z gozdovi. V prispevku smo obravnavali hidrološko funkcijo gozda, deloma zaradi aktualnih razmer v Slovenij in svetu (poplave, suše), deloma pa zato, ker novejši podatki o vodnem katastru bistveno nadgrajujejo bazo podatkov o vodah. Če kot velikost orisa okrog površinskih voda upoštevamo eno drevesno višino, je to 120.688,64 ha gozdov, kjer bi bila po dosedanjih kriterijih lahko poudarjena hidrološka funkcija gozda. Daleč največ takih gozdov je ob vodotokih, sledijo izviri in mokrotne površine.
Ključne besede: sistem funkcij gozdov, hidrološka funkcija gozda, vodni kataster
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 970; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (273,55 KB)

4.
Korak proti bolj objektivnemu kartiranju funkcij gozda
Mitja Skudnik, 2018, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: varovalna funkcija gozda, gozdnogojitveni ukrepi, drevesa, kakovostni sortimenti, kartiranje, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3185; Prenosov: 798
.pdf Celotno besedilo (44,47 KB)

5.
Pokrajinsko-ekološka presoja ranljivosti gozda
Andreja Ferreira, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava ranljivost gozda, ki naj bi predstavljala eno od osnov pri usmerjanju posegov v gozdni prostor. Izdelali smo dva modela za oceno ranljivosti gozda. Osnovo predstavlja model, ki sloni na pokrajinsko-ekološkem vrednotenju gozda. Gozd je najbolj kompleksen pokrajinsko-ekološki element in v močni soodvisnosti od vseh ostalih dejavnikov, kar naj bi prišlo do izraza prav s pokrajinsko-ekološko presojo. Zaradi možnosti za primerjavo rezultatov smo oblikovali še model, ki izhaja iz kriterijev za oceno gozdnih funkcij.
Ključne besede: ranljivost gozda, funkcija gozda, pokrajinsko-ekološka regionalizacija, metodologija, avtocesta, vpliv na gozd, presoja vplivov
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4193; Prenosov: 1799
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

6.
7.
8.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh