1. International Conference Respiratory Philosophy: a Paradigm Shift : Portorož, 18-21 June 20232023, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Breathing is a rare theme in today’s institutionalized philosophy, and it is only in recent years that the philosophy of breathing as a new paradigm has begun to interest some thinkers. The pioneers of the field are Luce Irigaray (1983), David Kleinberg-Levin (1984), David Abram (1996) and Peter Sloterdijk (1998). It was only in the 2010s that explicit and systematic studies have been published on the philosophy of breathing. /// The respiratory philosophy as presented and articulated at this conference deals with our relationships with the atmospheres of breathing and air. “Breath” might seem like a peculiar project, or at the very least disconnected from the way in which most European philosophy has understood itself and its goals. But the “forgetting of air and breathing” (Irigaray, Abram) in the modern European philosophical discourse is in itself one of the deepest, unacknowledged tensions, shaping its unfortunate outlook on the world. A new respiratory philosophy has the double merit of decolonizing the philosophical curriculum through an inclusion of non-European sources and insights, and of revealing how such “breathing” is a fundamental (even if erased) element of its own history. The potential of such a paradigm shift – especially in collaboration with cross-cultural Atmospheric Studies from this conference on – will bear far-reaching consequences for the areas of ontology, ethics, poetics, politics, art theory and praxis, environmental humanities, spirituality and health/well-being – as fields being in the forefront of this new respiratory paradigm.
Ključne besede: respiratorna filozofija, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
2. Prelom logike božjega profita v perspektivi nespodobne teologijeIgnac Navernik, 2020, ni določena Povzetek: Marcella María Althaus-Reid opredeli svoj teološki diskurz kot kritiko teologij osvoboditve s primesmi queerovske teologije. Očita jim vzpostavitev uniformira-nega novega razreda ubogih, ki so jih tudi te prikrajšale za lastno resničnost, saj so bile preveč pod vplivom zahodnjaške oz. totalitarne, T-teologije. Koncept dostojnosti je pomemben za družbe Južne Amerike in tradicionalna teologija ga pomaga ohranjati. Da bi prišlo do resnične osvoboditve, jo je treba postaviti v resničnost ljudi, ki je z vidika dostojnosti nedostojna: skrajna revščina je tesno povezana s spolnostjo, saj so telesa edino, kar revni še posedujejo. V krščanski teologiji, zlasti pa duhovnosti, je zelo prisoten vidik božjega profita: načelo, da Bog v razmerju do človeka ne sme biti v imaginarni izgubi. Gre za neke vrste odplačni odnos. Ta je lepo viden v pripovedi o Abrahamovem pogajanju z Bogom, da bi prizanesel Sodomi in Gomori. Nasproti tej pripovedi so postavljene tri podobe iz Jezusove-ga življenja, ki so transgresije ustaljene spodobnosti: učenci smukajo klasje, kjer gre za vprašanje prekoračitve sobotnega počitka, Jezusov pogovor s Samarijanko, kjer Jezus prekorači ustaljeni red medosebnih odnosov na spolni in religiozni rav-ni, ter križanje in vstajenje, ki pomenita prelom na bivanjski ravni. Če je profit eden glavnih značilnosti patriarhalno-heteronormativne konstrukcije družbe, po-tem pomeni Božje popolno samodarovanje v Jezusu dokončen prelom z logiko božjega profita. To je osvobajajoče za človeka in za podobo Boga. Nespodobnost je tako vpisana v samo evangeljsko sporočilo.
Ključne besede: krščanstvo, krščanska teologija, teologija osvoboditve, filozofija religije
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 633; Prenosov: 314
Celotno besedilo (281,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Krščanstvo in marksizem : bližina in razlikeIgor Škamperle, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek pokaže bližino krščanstva in marksizma, ki se izraža v zavzemanju za svobodnega človeka in pravično družbo. Razlikujeta pa se pri pojmovanju človeške osebe in v razumevanju končne destinacije človeka, ki v krščanstvu ostaja odprta ter pomeni prestop v večno božjo ljubezen in poveličanje, za marksizem pa je ta vizija imanentna, omejena na predmetni svet in pravično družbo. Oba nazora prihajata v konflikt, ker nastopata kot vera, pri čemer želi krščanstvo spremeniti predvsem človeka, marksizem pa ves svet.
Ključne besede: filozofija kulture, krščanstvo, marksizem
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 716; Prenosov: 374
Celotno besedilo (164,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. International Interdisciplinary Symposium Surviving the Anthropocene: Towards Elemental Literacy and Interdisciplinary Partnerships : online, May 24-26, 2021 : programme and abstracts2021, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Knjiga povzetkov mednarodnega interdisciplinarnega simpozija Preživeti dobo antropocena: k elementalni pismenosti in interdisciplinarnim partnerstvom predstavlja prispevke, ki združujejo inovativno g/lokalno vedenje s področij filozofije in pedagogike, ekofeminizma, politike, teologije, biosocialnih kulturnih študij ter teorij in praks utelešenega kritičnega mišljenja, z namenom oblikovanja pravičnih in realističnih načinov življenja na Zemlji, ki bodo omogočili preživetje Antropocena. Žarišče je sodeljeno z naravnim okoljem, ki ga razumemo kot čutečega partnerja z vrednotami, ki presegajo zgolj komodifikacijo in gospodarske okvire. S pripoznavanjem naravnega okolja kot dejavnika v lastnem postajanju, si simpozij prizadeva zadihati z naravo kot njen sopotnik. Nadalje si snovalke in snovalci simpozija z novim konceptualnim razmišljanjem in sodelovanjem, ki zagovarja elementalno filozofijo povezovanja in spoštovanja, prizadevamo za boljše razumevanje in razrešitev nasprotij med naravo, kulturo, etiko in politiko. Razvijanje elementalne pismenosti za prenos sodobnega razumevanja, kaj je narava, kako se nanjo vpliva in kako deluje, je osrednje stičišče prispevkov simpozija, ki si želi zamišljati in dinamično sodelovati v novih, kompleksnih in prilagodljivih možnostih, izzivih in reformah okoljskega upravljanja, ter filozofskih analizah obnovitvenih usmeritvah ekološke pravičnosti, tako konceptualno kot praktično.
Ključne besede: elementalna filozofija, biodružbenost, okoljska humanistika, okoljevarstvena politika
Objavljeno v DiRROS: 16.07.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 500
Celotno besedilo (1,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Premeščanje mej v kriminologiji in kriminalitetni politiki2020, znanstvena monografija Ključne besede: kriminalitetna politika, kazensko pravo, kaznovanje, kaznovalne teorije, kaznovalna politika, filozofija, psihoanaliza, nevroznanosti, genetika, sociologija, terorizem, boj proti terorizmu
Objavljeno v DiRROS: 22.02.2021; Ogledov: 1829; Prenosov: 599
Celotno besedilo (1,83 MB) |
7. |
