Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (dojke) .

1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populaciji
Mateja Krajc, Vesna Zadnik, 2018

Povzetek: Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk.
Ključne besede: rak dojke, preventivna mamografija, individualna ogroženost, računalniški programi
DiRROS - Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 594; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (139,26 KB)

2.
Dedni rak dojk in/ali jajčnikov : ambulanta za onkološko genetsko svetovanje
Mateja Krajc, Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Ana Blatnik, Erik Škof, Alenka Vrečar, Natalija Klopčič, Amela Duratović, 2017

Povzetek: Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje je namenjena posameznikom in družinam, kjer se rak pojavlja pogosteje in ko je genetski izvid pomemben za načrtovanje zdravljenja rakave bolezni. Dejavnost izvaja multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo zdravniki različnih specializacij, medicinska sestra, molekularni biolog in psiholog.
Ključne besede: genetsko svetovanje, rak dojke, rak jajčnikov, dedni rak
DiRROS - Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 172; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
4.
Karcinoza možganskih ovojnic in rak dojk : 11-letni rezultati zdravljenja z obsevanjem
Tanja Žnidarič, Ivica Ratoša, 2019

Povzetek: Uvod: Karcinoza možganskih ovojnic (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojke (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost dveh prognostičnih lestvic preživetja, Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v opazovanem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95-% interval zaupanja, IZ; 6,3%8,8) in 2,3 meseca (95-% IZ; 1,5%3,2) (p < 0,005) ter se je razlikovalo glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (% 20 Gy vs. > 20 Gy). Z analizo smo potrdili prognostično vrednost lestvice Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044). Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD ter seštevek točk prognostične lestvice.
Ključne besede: rak dojke, karcinoza možganskih ovojnic, obsevanje, radioterapija
DiRROS - Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 141; Prenosov: 10
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

5.
Bolečina pri raku na dojki
Olga Maurič-Jovan, 1993

Ključne besede: onkologija, rak (medicina), dojke, bolečina, zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (108,98 KB)

6.
7.
Resekcije dojke pri operabilnem raku dojk
Darja Eržen, 1992

Ključne besede: resekcija dojke, kirurgija, onkologija
DiRROS - Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (390,38 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh