Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (divjad) .

1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Ureditev in oskrbovanje pašnih površin za divjad na mariborskem Pohorju
Janko Kalan, 1982

Ključne besede: pašne površine, pašniki, divjad, Pohorje, lovstvo
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 808; Prenosov: 58
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Sanacijski program gozd - divjad Pohorje
Janez Čop, Miha Adamič, 1982

Ključne besede: gozdovi, divjad, Pohorje, obnova sestojev, sanacije
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 826; Prenosov: 39
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vpliv rastlinojede divjadi na jelendolske gozdove v Karavankah : raziskovalna naloga
Marko Accetto, 1985

Ključne besede: divjad, gozdovi, Karavanke, Jelendol
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 820; Prenosov: 62
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Rajonizacija za nizko divjad Slovenije : poljski zajec, poljska jerebica in fazan
Janez Čop, Janez Matjašič, 1957

Ključne besede: divjad, rajonizacija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 733; Prenosov: 48
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Biološka in tehnična zaščita gozda pred poškodbami velike divjadi
Janez Čop, 1962

Ključne besede: divjad, poškodbe po divjadi, zaščita gozda
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1206; Prenosov: 47
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Gospodarjenje z jelko v Sloveniji
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009

Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 898; Prenosov: 78
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh