Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (diferenciacija) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenje v družini na robu revščine
Renata Batas, 2004

Ključne besede: družbena diferenciacija, revščina, zdravje, socialna medicina, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 2001; Prenosov: 82
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
3.
4.
Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji
Robert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999

Povzetek: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 898; Prenosov: 43
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Differentiation of last formed tracheids in wood of silver firs (Abies alba) having various cambial productivity
Jožica Gričar, Aleš Straže, Katarina Čufar, 2003

Povzetek: To examine the state of differentiation of the last tracheids formed in wood and the duration of cambial activity, samples of wood and cambium were taken from mature silver fir (Abies alba) trees having various cambial productivity.Semi-thin cross-sections of wood sampled in July and October, 1999, were stained with toluidine blue and observed under a light microscope. In July, three different phases of current annual xylem growth ring formation were found, as a result of various cambial tree productivity. In October, the cell divisions in the cambium were completed in all investigated trees, while the process of differentiation was not entirely completed in trees with a more productive cambium. The number of undifferentiated tracheids was higher in trees having a more productive cambium. In these trees, the cambial activity and the differentiation ended later. In declining trees, the number of cells produced by the cambium was lower and the duration of cambial activity was shorter.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba, les, traheide, kambijeva aktivnost, diferenciacija, wood, silver fir, tracheids, cambial activity, differentiation
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 922; Prenosov: 84
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimov
Gregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003

Povzetek: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 880; Prenosov: 81
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje debla
Jožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004

Povzetek: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 986; Prenosov: 81
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Sezonska dinamika ksilogeneze in floemogeneze pri navadni jelki (Abies alba Mill.)
Jožica Gričar, Primož Oven, Katarina Čufar, 2005

Povzetek: Preučili smo dinamiko nastajanja ksilemskega in floemskega letnega prirastnegaplašča oz. branike pri navadni jelki (Abies alba) v rastni sezoni 2003. Vzorce floema, kambija in ksilema smo vsak teden vzeli iz dveh navideznozdravih odraslih jelk. Raziskave s svetlobnim mikroskopom so pokazale, da se je na floemski strani začela diferenciacija enega do dveh slojev floemskih derivatov še pred začetkom kambijeve aktivnosti. Kambijeva delitvena aktivnost se je začela hkrati na ksilemski in floemski strani v začetku maja. Kambijeva aktivnost se je zaključila konec avgusta. Diferenciacija terminalnih traheid kasnega lesa je potekala do konca oktobra, floemskih celic pa do konca septembra. Število celic, nastalih na ksilemski strani, je bilo večje kot na floemski. Zdi se, da je bila po obodu drevesa širina ksilemske branike bolj variabilna od floemske.
Ključne besede: navadna jelka, Abies alba Mill., kambij, ksilem, floem, traheide, sitaste celice, diferenciacija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 846; Prenosov: 79
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Analiza horizontalne zgradbe bukovih sestojev s podatki s stalnih vzorčnih ploskev
Tina Simončič, Aleš Kadunc, Andrej Bončina, 2009

Povzetek: Na vzorcu petih izbranih gozdnogospodarskih enot smo po glavnih sestojnih tipih analizirali horizontalno zgradbo bukovih sestojev. Zgradbo smo prikazali z indeksi diverzitete, podrobneje smo obravnavali razmestitev dreves in diferenciacijo njihovega premera. Ugotavljali smo vpliv nekaterih okoljskih dejavnikov ter intenzivnosti poseka na razmestitev. Za analizo smo uporabili podatkovno zbirko stalnih vzorènih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Razmestitev v sestojih se priblizuje naključni enakomerni razmestitvi, opazne so posamezne tendence dreves k sopasti oziroma sistematični razmestitvi. V sestojih prevladuje povprečna diferenciacija premerov, kar kaze na veèjo enomernost. V mlajših razvojnih fazah je nekoliko močneje nakazana sopasta razmestitev, diferenciacija premerov je manjsa. Na manjšo diferenciacijo premera vplivamo z večjo intenziteto poseka, šopasta razmestitev dreves je močneje nakazana na terenih s strmejsimi nakloni. Različne indekse diverzitete lahko izračunamo s podatki s SVP, ki so primerni predvsem za metodo izbranega drevesa in njegovih štirih najbližjih sosedov. Vzorec horizontalne zgradbe omogoča natanènejsi vpogled v sestojno zgradbo, pomemben je pri ocenjevanju mehanske stabilnosti sestojev, biodiverzitete, sestojne gostote in učinkov gospodarjenja.
Ključne besede: Fagus sylvatica, horizontalna zgradba, indeksi diverzitete, razmestitev dreves, diferenciacija premerov, stalne vzorčne ploskve, sestojni tipi, rastišča, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 935; Prenosov: 81
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh