Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (diagnostika) .

41 - 50 / 221
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Merjenje anticrossover efekta ortokromatskih rentgenskih filmov z zeleno svetlobnim sistemom folija - film
Lucijan Miklavčič, 1988, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: diagnostika, merjenje v medicini, rentgenski filmi
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (161,36 KB)

42.
Congenital apical diverticulum of the left ventricle in a child - folow up with radionuclide ventriculography
Andrej Robida, Jurij Fettich, 1988, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: srce, diagnostika, radiologija
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2023; Ogledov: 224; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (172,59 KB)

43.
Rentgenska diagnostika obolenja epifarinksa
Vinko Kambič, S. Hernja, 1964, strokovni članek

Ključne besede: medicina, patologija, otorinolaringologija, farinks, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 13.09.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

44.
Molekularno genetsko testiranje pri raku telesa maternice
Vida Stegel, Srdjan Novaković, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: V grobem tumorje telesa maternice delimo na endometrijske epitelne, mezenhimske, mešane epitelne in mezenhimske in druge. Karcinom endometrija, ki sodi med epitelne tumorje, predstavlja večino (80-90 %) vseh malignih bolezni telesa maternice. Sarkomi predstavljajo 2- 5 % vseh malignih bolezni telesa maternice. Molekularno genetske preiskave se pri obravnavi tumorjev telesa maternice uporabljajo za namen odkrivanja različic/markerjev pomembnih za diagnozo, prognozo ali zdravljenje bolezni. Pato-histološka klasifikacija karcinoma endometrija je v preteklosti temeljila predvsem na morfoloških značilnostih tumorja, v zadnjem času pa se je izoblikovala histološko-molekularna klasifikacija, ki upošteva tudi molekularne značilnosti tumorja. Upoštevajoč molekularno klasifikacijo TCGA (The Cancer Genome Atlas), pri karcinomih endometrija ločimo med POLE-ultramutirani tumorji, mikrosatelitno nestabilnimi tumorji, tumorji s številnimi spremembami v številu kopij genov in tumorji z maloštevilnimi spremembami v številu kopij genov. Molekularne podskupine karcinoma endometrija so tudi neodvisen prognostični dejavnik. Določene molekulano genetske lastnosti vplivajo tudi na izbiro zdravljenja.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, molekularna diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 30.05.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (230,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

45.
46.
Presejanje in zgodnja diagnoza raka na podlagi simptomov, poznamo razliko?
Urška Ivanuš, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: presejalni programi, diagnostika, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 15.02.2023; Ogledov: 382; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (929,83 KB)

47.
Slikovne preiskave pri raku prostate danes in jutri – radiologija
Andrej Wogrin, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Za oceno karcinomov v prostati in lokalno zamejitev se v vsakdanji praksi uporablja multiparametrična magnetnoresonančna preiskava (mp MR), standardizirana po sistemu PI-RADS 2.1 (angl. Prostate Imaging Reporting and Data System). Za opredelitev kategorije PI-RADS 2.1 se uporabljajo T2-obtežene sekvence, difuzijsko obtežene sekvence ter dinamično kontrastno ojačane slike. Magnetnoresonančna preiskava je primerna za odkrivanje malignomov, lokalizacijo sprememb, kot vodilo za biopsijo in zamejitev bolezni. Z naraščajočim številom mp MR-preiskav prostate so se pokazale nove težave in številna vprašanja, ki zahtevajo razmišljujočega, v prihodnost usmerjenega radiologa. Ne glede na kakovost in izkušenost radiologa, ki se ukvarja z diagnostiko raka prostate, je do 20 % klinično pomembnih rakov »spregledanih« oz. opredeljenih kot klinično nepomembnih. Po drugi strani pa je zaradi benigne patologije veliko sprememb v prostati opredeljenih kot lažno pozitivnih. Z novimi pristopi, kot so radiomika, spremembe pri klasifikaciji ter uvedba novih pristopov, bo v prihodnosti MR-preiskava prostate postala še uspešnejše orodje za diagnostiko in spremljanje bolnikov z rakom prostate.
Ključne besede: rak prostate, slikovne preiskave, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 02.02.2023; Ogledov: 459; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (140,07 KB)

48.
Genetsko testiranje pri raku prostate
Vida Stegel, Srdjan Novaković, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak prostate je v svetovnem merilu drugi najpogostejši rak pri moških. Genetski dejavniki lahko pomembno zvišajo tveganje za rak prostate. Genetsko testiranje na zarodne patogene različice v genih BRCA1, BRCA2, ATM, PALB2, CHEK2, HOXB13, MLH1, MSH2, MSH6 in PMS2 se izvaja za ocenjevanje ogroženosti bolnika, da zboli za drugimi raki, in za oceno ogroženosti njegovih družinskih članov. Pri metastatskem raku prostate se za zdravljenje uporabljajo tarčna zdravila, kot so zaviralci poli-ADP-riboza polimeraze (PARP) in imunoterapija. Obe vrsti zdravil sta dokazano bolj učinkoviti pri delovanju na tumorje s specifičnimi okvarami v genih, ki so soudeleženi v mehanizmih za popravljanje napak na DNA, t. j. homologne rekombinacije (HR) ali popravljanje neujemanj baz (MMR). Zato molekularnogenetsko testiranje tumorjev bolnikov z rakom prostate uporabljamo za določanje okvar HR in okvar v genih MMR. Kot pomoč pri natančnejši opredelitvi lokaliziranega raka prostate in sub-klasifikaciji glede na verjetnost napredovanja bolezni se v zadnjem času preizkušajo tudi molekularnogenetske preiskave, ki temeljijo na merjenju ekspresije različnih genov v kombinaciji z drugimi kliničnimi in histopatološkimi dejavniki.
Ključne besede: rak prostate, genetsko testiranje, diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 02.02.2023; Ogledov: 497; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (154,93 KB)

49.
50.
Razvoj obravnave bolnic z rakom dojk v UKC Maribor
Darja Arko, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: Kot najpogostejši rak žensk predstavlja rak dojk pomemben del onkološke dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor.) Področje zdravljenja te bolezni, ki je sprva sodilo pod okrilje torakalnih kirurgov, smo sredi 90. let prejšnjega stoletja postopno prevzeli ginekologi in skoraj dve desetletji razvijali dejavnost na področju diagnostike, kirurškega in sistemskega zdravljenja. S hitrim razvojem sistemskih zdravil in z uvedbo specializacije s področja internistične onkologije v Sloveniji se je dejavnost onkologije razvila v smeri samostojnega Oddelka za onkologijo, ki je leta 2016 prevzel najprej celotno sistemsko zdravljenje in kmalu zatem postopno tudi radioterapevtsko zdravljenje bolnic z rakom dojk. Način obravnave žensk z rakom dojk v UKC Maribor se je bistveno spremenil z uvedbo programa DORA. Slikanje žensk v okviru tega programa se je v UKC Maribor začelo leta 2013, od konca leta 2018 pa je UKC Maribor tudi diagnostični center DORA, s čimer je diagnostika v veliki meri prešla v roke radiologov. Danes poteka celostna obravnava bolnic z rakom dojk v UKC Maribor multidisciplinarno, v skladu s strokovnimi standardi in smernicami, od diagnostike in vseh oblik zdravljenja do rehabilitacije, sledenja in paliativne oskrbe na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk in na Oddelku za onkologijo. Zdravljenje moških z rakom dojk ostaja na Oddelku za torakalno kirurgijo.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, zdravljenje, kirurško zdravljenje, radioterapija, sistemsko zdravljenje, rehabilitacija, raziskovalno delo
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 402; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh