Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (dendrokronologija) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) Na območju njene naravne in umetne razširjenosti v Sloveniji
Samo Stopar, Andrej Kobler, Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2018

Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
DiRROS - Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)

2.
Prirastna depresija pri jelki v Dinarskem fitogeografskem območju med leti 1960 in 1995
Tom Levanič, 1997

Povzetek: V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav prirastne depresije pri jelki v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega izboljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč in manj tisti, ki so od njih bolj oddaljeni
Ključne besede: jelka, Abies alba, dendrokronologija, Slovenija, propadanje gozda, onesnaževanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 544; Prenosov: 35
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
The chronology of the silver fir (Abies alba Mill.) from Pohorje, Slovenia
Tom Levanič, Katarina Čufar, 1998

Povzetek: Dendrochronological investigations were made in silver fir (Abies alba Mill.) from Lovrenc, Pohorje, in the NE Slovenia. Tree ring analyses were made in discs of 25 healthy, adult, dominant or co-dominant silver firs and in cores from roof construction of two older rustic buildings from the same region using a LINTAB measuring device nad a TSAP/X of F. Rinn. We constructed the chronology of trees spanning the period of 1785-1996. The chronology of the old house is spanning the period of 1713-1852 and the chronology of barn 1745-1887. It was shown that the last considerable reconstruction of the house roof took place after the end of the growing period of 1952. The dating of the cores containining the outer ring 1887 confirmed the dating based on the carved inscription "1888". The three chronologies were joined into 284 years long silver fir chronology for Pohorje spanning the period of 1713-1996. It was compared with the Slovene silver fir chronology of the Dinaric region. Despite distance and great differences between the two regions there was shown a statistically confirmed similarity of two chronologies with tBP=9.8, GLK=71% and CDI=398. The chronologies have 21 common negative, 21 positive signature years and one common signature interval. Based on this the constructed chronology may be considered as representative for the whole Pohorje. The two chronologies are expected to be a good base to construct a regional Slovene Silver-fir chronology for dating in whole Slovenia. Two Slovene chronologies were compared with the following European silver fir chronologies: South German, stand 1993 (Becker and Siebenlist 1970; Spurk and Friedrich , pers. com.), Bavarian Forest - Germany (Eckstein, Sass 1988), Abetone - Italy (Schweingruber, ITRDB), Bannwald - Switzerland (Schweingruber, ITRDB). Both Slovene chronologies proved to be statistically similar with the two German and the Italian silver fir chronology, but showed no similarity with the Swiss one. The Pohorje chronology correlates better with both German ones and the Dinaric chronology correlates better with the Italian one.
Ključne besede: jelka, Abies alba, datiranje objektov, dendrokronologija, Silver fir, Abies alba, dating of the object, dendrochronology, Slovenia
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 50
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Primerjava standardnih kronologij jelke (Abies alba Mill.) v dinarski fitogeografski regiji Slovenije
Tom Levanič, Katarina Čufar, 1995

Ključne besede: dendrokronologija, Slovenija, jelka
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 521; Prenosov: 25
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Računalniško podprta analiza slike mikro- in makroobjektov
Tom Levanič, 1999

Povzetek: Delo prikazuje možnost uporabe analize slike za preučevanje mikroskopskih in makroskopskih objektov v gozdarski in lesarski stroki. Opiše strojno in programsko opremo za postavitev sistema za analizo slike in pove, kako dobimo sliko v računalnik. Ko je slika zajeta in shranjena na računalniški medij jo je potrebno pripraviti za nadaljnjo obdelavo. Najprej ji je potrebno izboljšati kakovost, nato izvesti klasifikacijo pikslov, umerjanje sistema in na koncu opraviti meritve. Meritve lahko opravljamo na klasificirani in neklasificirani sliki. Na koncu je podanih še nekaj teoretičnih in praktičnih primerov uporabe analize slike.
Ključne besede: računalništvo, avtomatska obdelava podatkov, analiza slike, lesna anatomija, dendrologija, dendrokronologija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 422; Prenosov: 40
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Kronologija macesna (Larix decidua Mill.) za območje jugovzhodnih Alp
Tom Levanič, 2005

Povzetek: Predstavljena je sestava dolge kronologije širin branik za macesen v JV Alpah.Kronologija temelji na izvrtkih živih dreves in je dolga 333 let, največja pokritost je 74, več kot štirje vzorci obstajajo na 95 % in več kot 13 vzorcev na 74 % celotne dolžine. Samo prvih 8 let kronologije temelji na enem samem drevesu. Vzorci za kronologijo so bili nabrani na 6 tipičnih macesnovih rastiščih (Komna, Uskovnica, Vršič, Jezersko, Veža in Viševnik). Macesnova kronologija živih dreves se dobro ujema z nekaterimi tujimi macesnovimi kronologijami za območje Alp (Italija, Avstrija, Nemčija Francija in Švica). Analiza značilnih let je dala 34 pozitivnih in 87 negativnih značilnih let. Preliminarni testi so pokazali tudi dobro odzivnost na klimatska nihanja. Čeprav smo analizirali tudi nekaj zelo starih dreves (400+ branik), jih v končno kronologijo nismo vključili. Razlog za to so bile številne manjkajoče in lažne branike ter rastne anomalije.
Ključne besede: dendrokronologija, jugovzhodne Alpe, macesen, Larix decidua Mill.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 580; Prenosov: 23
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo dreves
Katarina Čufar, Martin Zupančič, 2009

Povzetek: Predstavljen je pregled zgradbe, lastnosti in rabe lesa jelke (Abies alba Mill.), ki ima neobarvano jedrovino, srednjo gostoto, relativno dobre mehanske lastnosti in je uporaben za številne namene. Vrednost in uporabnost lesa zmanjšujejo predvsem slaba odpornost proti različnim škodljivcem ter pojav mokrega srca in kolesivosti. Lastnosti lesa in uporaba lesa jelke so podobne kot pri smreki (Picea abies Karst.). Jelovina ima prednost predvsem tam, kjer smola ni zaželena, kjer je zaželena odpornost na kisline in baze, ter za vodne konstrukcije. Na primeru dendrokronološko datiranega lesa iz arheoloških in zgodovinskih objektov v Sloveniji smo ugotovili, da so jelovino v preteklosti uporabljali pogosteje kot smrekovino. Dokaz za to so številne do 500 let stare konstrukcije in ostrešja zgodovinskih stavb. Na celičnem nivoju je les jelke sestavljen predvsem iz traheid in parenhimskih celic trakov. V zadnjih letih so bile v Sloveniji opravljene podrobnejše raziskave nastajanja lesa pri jelki, ki so pomembne za fiziologijo drevja in razumevanje lastnosti lesa kot materiala. Opravljenih je bilo tudi več raziskav sekundarnega floema, ki je ključnega pomena za preživetje dreves. Podajamo pregled in glavne ugotovitve teh raziskav.
Ključne besede: jelka, Abies alba, les, zgradba lesa, lastnosti lesa, smreka, Picea abies, dendrokronologija, nastanek lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 492; Prenosov: 45
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Primerjava programov za standardizacijo časovnih vrst v dendrokronologiji
Simon Poljanšek, Špela Jagodic, Tom Levanič, 2010

Povzetek: Za standardizacijo zaporedij širin branik je v uporabi več programov, mi smo primerjali dva - najbolj razširjeni in znani program ARSTAN in pred kratkim predstavljeno knjižnico za standardizacijo dendrokronoloških podatkov dplR, narejeno za statistični program R. Oba programa sta brezplačna, ARSTAN je namenski program za standardizacijo zaporedij širin branik, medtem ko je program R, v okviru katerega deluje knjižnica dplR, namenjen tudi drugim analizam in prikazom podatkov. Uporabili smo različne teste in preverili, ali so med kronologijami širin branik, kakor jih izračunata ARSTAN in dplR, statistično značilne razlike in ali so standardizirane kronologije, narejene s knjižnico dplR, enako uporabne za preučevanje ekoloških in klimatoloških vprašanj, kot so kronologije, narejene s programom ARSTAN. ARSTAN za izračun kronologije ponudi uporabniku listo ukazov, medtem ko dplR zahteva pisne ukaze in ne ponuja izbire. Pri primerjavi rezultatov smo ugotovili, da razlike med izračuni primerjanih programov niso statistično značilne - programa pri osnovnih statističnih parametrih ponudita enake rezultate za povprečne širine branik in standardne odklone ter z razliko na drugem decimalnem mestu za rezultate občutljivosti in avtokorelacijskega koeficienta. Korelacija med standardiziranima kronologijama znaša 0,9773, med kronologijama ostankov pa 0,9776, grafično so razlike prav tako maloštevilne in majhne. Ker se programa razlikujeta le po delovnem okolju, je odločitev o izbiri programa prepuščena uporabniku.
Ključne besede: dendrokronologija, računalniški programi, ARSTAN, dplR, branike, kronologija širine branik
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 466; Prenosov: 34
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh