Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (bukovina) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkoristek lesa pri sečnji bukovine
Edvard Rebula, 2002, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bukev, bukovina, izkoristek lesa, deblovina, tržna mera debla, sečnja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 992; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (737,67 KB)

2.
Povezava med razkrojenostjo bukovine in globino prodora igle Pilodyn 6J
Miha Humar, Nejc Thaler, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ocenjevanje razkrojenosti lesa zaradi delovanja gliv bele trohnobe je pomembno za pravilno ukrepanje pri sanaciji lesenih izdelkov, še posebno nosilnih lesenih konstrukcij. Pilodyn je splošno uporabno orodje za vrednotenje gostote lesa številnih komercialnih lesnih vrst, zato nas je zanimalo, ali je primeren tudi za oceno razkrojenosti lesa. Meritve z napravo Pilodyn so bile opravljene na bukovini, ki je bila za različna časovna obdobja izpostavljena glivam bele trohnobe (Trametes versicolor, Hypoxylon fragiforme in Pleurotus ostreatus) v skladu s standardom SIST EN 113. Rezultati kažejo, da med izgubo mase zaradi delovanja gliv razkrojevalk in globino prodora igle Pilodyn obstaja povezava.
Ključne besede: bela trohnoba, bukovina, Fagus sylvatica, razkrojenost, vrednotenje, mehanske lastnosti, les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4579; Prenosov: 2107
.pdf Celotno besedilo (610,98 KB)

3.
Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na dinamiko vlaženja bukovine
Mojca Žlahtič Zupanc, Miha Humar, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Bukovina sodi med najpomembnejše lesne vrste v Sloveniji. Žal uporaba bukovine zelo zaostaja za prirastkom, zato je treba nujno razviti dodatne aplikacije za rabo bukovega lesa. Ena izmed neizkoriščenih priložnosti je tudi raba za manj zahtevne konstrukcije na prostem. V primeru, da uporabljamo bukovino na prostem, moramo les na takšen ali drugačen način zaščititi. V zadnjem obdobju vedno bolj pridobiva na pomenu termična modifikacija in uporaba voskov, zato smo ti dve rešitvi uporabili tudi v tej raziskavi. Tako smo odpornost bukovine na navlaževanje spremljali v laboratorijskih razmerah in terenskih testih. Pred laboratorijskimi poizkusi smo vzorce izpostavili različnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja ter določili njihov vpliv na navzemanje vode v les. Izkazalo se je, da se je najbolje obnesel termično modificiran les, impregniran s suspenzijo naravnih voskov. Po drugi strani so abiotski in biotski dejavniki razkroja močno poslabšali odpornost proti navlaževanju bukovine in termično modificirane bukovine.
Ključne besede: bukovina, termična modifikacija, naravni voski, vlažnost lesa, navzem vode, odpornost, vodo-odbojnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4752; Prenosov: 2494
.pdf Celotno besedilo (585,27 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh