Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (biotska pestrost) .

11 - 15 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje
Andrej Bončina, 2000

Povzetek: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1455; Prenosov: 318
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdov
Ivan Kos, 2000

Povzetek: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1328; Prenosov: 298
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji
Dušan Robič, 2000

Povzetek: Pregledni ~lanek obravnava terminolo{ke, pojmovne in aplikativne vidike biodiverzitete. S primerjalno analizo pisnih virov ugotavlja, da so razlike med pogostnostjo uporabe diverzitetnih meril odvisne zlasti od narave raziskovalnega predmeta, cilja raziskave in interesov raziskovalcev. Opazen jetrend pove~anega zanimanja za diverzitetna merila. Vrstna diverziteta je lahko pomembna prvina strukturne analize gozdnih fitocenoz. Zaradi korelacijskih povezav z drugimi elementi in strukturami gozda predstavlja uporaben in koristen pripomo~ek pri ugotavljanju in pojasnjevanju pojavov in dogajanj, ki potekajo v gozdnem ekosistemu.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, indeks raznolikosti, rastišče, habitat, biodiverziteta
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1493; Prenosov: 317
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Prvi seznam makromicet s širšega območja Šaleške doline
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Andrej Piltaver, 2003

Povzetek: V letu 2001 in 2002 smo popisovali makromicete v Šaleški dolini in njeni okolici. Evidentirali smo 316 vrst makromicet, med njimi 14 vrst s slovenskegaseznama zavarovanih gliv: knežja mušnica ali karželj (Amanita caesarea), velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), votlobetni gobanček (Boletinus cavipes), kraljevi goban (Boletus regius), luskasti različek navadne lisičke (Cantharellus cibarius var. amethysteus), žolta lisička (Craterellus lutescens), švicarski polžar (Chroogomphus helveticus), čokata žilolistka (Gomphus clavatus), rožnati slinar (Gomphidius roseus), modreči bledotrosnik (Gyroporus cyanescens), bleščava luskarica (Phaeolepiota aurea), hrastov glivec (Sparassis brevipes), črni kuštravec (Strobilomyces strobilaceus) in orjaška kolobarnica ali čebular (Tricholoma colossus). Poleg zavarovanih smo evidentirali številne redke vrste. Pojavljanje zavarovanih in redkih vrst nakazuje njihovo veliko pestrost, zato predlagamo nadaljnjo sistematično inventarizacijo makromicet Šaleške doline. Pojavljanje gliv smo ocenili z bioindikativnega vidika in ga hkrati primerjali s seznami ogroženih gliv Evrope.
Ključne besede: makromicete, inventarizacija, biotska pestrost, Šaleška dolina
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1566; Prenosov: 350
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

15.
Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006

Povzetek: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1265; Prenosov: 318
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh