Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (baker) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Translokacija bakra iz zaščitenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesa
Miha Humar, Franc Pohleven, Polona Kalan, Sam Amartey, 2002

Povzetek: Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo
Ključne besede: zaščita lesa, tolerantnost na baker, oksalna kislina, Antrodia vaillantii
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1508; Prenosov: 392
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Okužba s pripravki CCB zaščitenih izpranih lesnih vzorcev z glivami razkrojevalkami lesa
Miha Humar, Franc Pohleven, 2003

Povzetek: Les, zaščiten s pripravki CCB, je odporen proti trohnjenju. Vendar v zadnjih letih opažamo, da se na lesu, impregniranem s CCB, pojavljajo okužbe z glivami, tolerantnimi na Cu. V raziskavi smo opazovali preraščanje in penetracijo hif na zaščitenih vzorcih, izpostavljenim glivam razkrojevalkam, in osvetlili vpliv izpiranja na kolonizacijo. Vzorce smo izdelali iz beljave smrekovine (Picea abies) in jih impregnirali s 5 % raztopino CCB v skladu s standardom SIST EN 113. Del kondicioniranih vzorcev smo izpirali po standardu SIST EN 84. V tretjino izpranih in neizpranih vzorcev smo vzdolžno zvrtali luknjo in vanjo vstavili palčko (r = 1,5 mm, l = 25 mm). Nato smo odprtino zatesnili z epoksidnim premazom. Sterilizirane impregnirane in neimpregnirane vzorce smo izpostavili dvema na baker tolerantnima sevoma (Antrodia vaillantii in Leucogyrophana pinastri) in dvema na baker občutljivima izolatoma (Poria monticola, Gloeophyllum trabeum). Po izpostavitvi smo iz vzorcev previdno odstranili palčko in jo postavili na sterilno hranilno gojišče, kjer smo dva tedna opazovali prisotnost hif. Stopnjo kolonizacije smo ovrednotili tudi z merjenjem CO2. Po 16 tednih izpostavitve smo ugotovili še izgubo mase izpostavljenih vzorcev. Neimpregnirane vzorce so najhitreje prerasle hife glive G. trabeum. Po drugi strani pa pri vzorcih, impregniranih s CCB, na palčkah tudi po 12 tednih izpostavitve nismo zasledili prisotnosti hif. Prodiranje hif pri izpranih impregniranih vzorcih je bilo bistveno hitrejše. Menimo, da je razlog za intenzivnejšo kolonizacijo izpranih vzorcev, impregniranih s CCB, izprani bor, ki v nižjih koncentracijah ni zaviral preraščanja micelija.
Ključne besede: toleranca na baker, CCB, les, glive razkrojevalke, bor, izpiranje, preraščanje, aspiracija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1499; Prenosov: 384
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vpliv emulzije PVA na izpiranje bora in bakra iz lesa ter na učinkovitost delovanja proti glivam razkrojevalkam lesa
Boštjan Lesar, Polonca Kralj, Miha Humar, 2007

Povzetek: Borove spojine učinkovito delujejo proti glivam razkrojevalkam, a se na žalost v vlažnem okolju izpirajo iz lesa. Z namenom doseči čim boljšo vezavo v les, smo borovo kislino, boraks in bakrov(II) sulfat pentahidrat kombinirali s polivinil acetatno (PVA) emulzijo. Z izbranimi pripravki smo impregnirali vzorce smreke (Picea abies) in jih izpostavili trem različnim glivam razkrojevalkam lesa (Antrodia vaillantii, Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor) po postopku mini blok. Del impregniranih vzorcev smo izpirali v skladu s standardom SIST EN 1250-2. Ugotovili smo, da dodatek PVA-emulzije rahlo izboljša vezavo borovih in bakrovih ionov v les. Smrekovina, impregnirana s pripravki z najnižjo koncentracijo borovih učinkovin (cB = 0,1 %), je odporna na vse testne glive, medtem ko je les, zaščiten z raztopinami na osnovi bakra, dobro zaščiten pred glivama Gloeophyllum trabeum in Trametes versicolor in neustrezno zaščiten pred glivo Antrodia vaillantii. Dodatek emulzije PVA že sam po sebi nekoliko zavre delovanje gliv in izboljša delovanje bakrovih in borovih učinkovin.
Ključne besede: zaščita lesa, baker, bor, PVA emulzija, smreka, vezava
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1518; Prenosov: 402
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Impregnabilnost in izpirljivost bakrovih zaščitnih pripravkov v odvisnosti od anatomske smeri lesa
Miha Humar, Daniel Žlindra, 2007

Povzetek: Zaradi omejitev uporabe klasičnih baker/kromovih pripravkov, industrija išče alternative za zaščito lesa v stiku z zemljo. Za impregnacijo takšnega lesa moramo uporabiti fungicide, ki se iz lesa ne izpirajo. Učinkovitost vezave v les določamo s standardno metodo, z majhnimi vzorci, kjer je delež aksialnih površin večji kot v praksi. Namen prispevka je ugotoviti, kakšno je izpiranje bakrovih učinkovin iz različnih anatomskih smeri. V ta namen smo orientirane smrekove vzorce impregnirali s pomočjo vakuuma z dvema bakrovima pripravkoma; vodno raztopino bakrovega(II) sulfata in komercialnim pripravkom Silvanolin. Rezultati so pokazali, da je izpiranje iz radialnih in tangencialnih površin primerljivo. Ugotovili smo, da se modra galica pri višjih koncentracijah najbolj izpira iz aksialnih ploskev, Silvanolin pa iz radialnih in tangencialnih površin.
Ključne besede: zaščita lesa, baker, etanolamin, impregnabilnost, navzem, penetracija, vezava
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1439; Prenosov: 382
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Adsorpcija baker-etanolaminskih zaščitnih pripravkov v les
Miha Humar, 2008

Povzetek: Baker-etanolaminski pripravki so trenutno ena izmed najpomembnejših skupin za zaščito lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Kljub večletni komercialni uporabi celotni mehanizem vezave teh pripravkov v les še ni pojasnjen. Znano je, da se v les vežejo hitreje kot pripravki na osnovi bakra bakrovih in kromakromovih spojin. V literaturi pa še ni podatkov o tem, kdaj je ta reakcija končana in kateri dejavniki vplivajo nanjo. V prispevku je opisan vpliv časa impregnacije, lesne vrste (smrekovine in bukovine), temperature in koncentracije komercialnega baker-etanolaminskega zaščitnega pripravka Silvanolin na adsorpcijo bakra bakrovih spojin v lesne iveri. Vsebnost bakra v ivereh smo določali z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo(XRF). Ugotovili smo, da je adsorpcija bakrovih učinkovin v les,impregniran z baker-etanolaminskimi pripravki, hiter proces. V prvih šestih urah impregnacije se adsorbira med 60 in 80 % navzetega bakra v les. Z višjo koncentracijo pripravka narašča tudi adsorpcija bakrovih učinkovin v iveri. Impregnacija pri 50 °C močno izboljša adsorpcijo bakrovih učinkovin v les.
Ključne besede: amini, baker, Fagus sylvatica, Picea abies, vezava v les, zaščita lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1328; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (581,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh