51. Presejanje za raka debelega črevesa in danke pri asimptomatski populaciji v starosti 50 do 69 letDominika Novak-Mlakar, Jožica Maučec Zakotnik, 2006, ni določena Povzetek: Izhodišča. Pojavnost raka debelega črevesa in danke je v zadnjih desetletjih v razvitih deželah v porastu. V Sloveniji predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Po podatkih Registra raka je bila leta 2002 incidenca pri moških 68,5/100.000 prebivalcev, pri ženskah 49,8/100.000. Kljub vzpodbudnemu dejstvu, da se relativno 5-letno preživetje bolnikov s to boleznijo v zadnjem obdobju daljša, odkrijemo še vedno mnogo bolnikov, ko je bolezen že v napredovalem stadiju, z lokalnimi in oddaljenimi zasevki in je prognoza ter preživetje kljub kombiniranim oblikam zdravljenja slaba. Bolezen je ozdravljiva le, če jo ugotovimo in kirurško odstranimo v zgodnji razvojni stopnji. Zaključki. Rak črevesa predstavlja ozdravljivo bolezen, če preprečimo njeno preobrazbo iz premalignih adenomov ali ga odkrijemo in kirurško odstranimo v lokalno omejeni obliki. Za dolgoročen uspeh bo potrebna primerna ozaveščenost prebivalstva in udejanjanje priporočil.
Ključne besede: rak (medicina), debelo črevo, danka, novotvorbe, diagnostika, preprečevanje, Slovenija, presejalni testi
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2023; Ogledov: 164; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (599,63 KB) |
52. |
53. Are Slovenia’s forests deviating from sustainable development?Gal Kušar, Marko Kovač, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek nas seznanja z osnovnimi informacijami o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018. Stanje in razvoj slovenskih gozdov z vidika trajnosti smo preverili z nizom spremenljivk in kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: površina gozdov, temeljnica, lesna zaloga, indeks sestojne gostote, starostna struktura/porazdelitev prsnih premerov, ravnotežje razvojnih faz, optimalna lesna zaloga, prirastek, posek, različnost drevesnih vrst, mešanost sestojev, pomlajevanje, naravnost in odmrla drevnina. Ocenili smo tudi ustreznosti sistematične mreže 4 x 4 km, ki se je uporabljala za velikoprostorsko inventarizacijo. Vse vzorčne ocene so bile izračunane za raven države, ekoregije in za gozdnogospodarska območja. Leta 2018 je gozdnatost dosegala 60 % in je bila višja kot l. 2012. Nasprotno se je lesna zaloga zmanjšala in je bila ocenjena na 329,6 m3 /ha. Površinski delež mlajših gozdov je znašal 29 %, starejših (sečno zrelih) 68 %, raznodobnih pa 3 %. Med drevesnimi vrstami je največji delež pripadal bukvi in smreki. Deleži drugih vrst niso presegli 10 %, posebej zaskrbljujoča je bila njihova vrast. Na osnovi primerjav z zaželenimi vrednostmi in vrednostmi kazalnikov v gozdovih držav članic procesa Forest Europe in nekaterimi izbranimi državami, je mogoče skleniti, da se razvoj slovenskih gozdov odmika od trajnostnega razvoja. Glede na razpoložljive podatke l. 2018 je tudi mogoče zaključiti, da velikoprostorska inventura MGGE l. 2018 s podatki ne zapolni vseh kazalnikov trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kazalniki, časovna analiza, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 640; Prenosov: 201
Celotno besedilo (4,31 MB) |
54. |
55. Popasenost travinja zaradi jelenjadi (Cervus elaphus L.) – poskus PoliceIztok Koren, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Poskus ugotavljanja popasenosti travinja zaradi jelenjadi (Cervus elaphus L.) smo izvedli leta 2021 v predalpskem svetu severozahodne Slovenije, tj. pri naselju Police v Občini Cerkno. Postavili smo deset parov vzorčnih ploskev (ograjeno, neograjeno) in merili maso svežega travinja. Poskus smo ponovili enkrat. Na maso travinja značilno vpliva ograjenost (9,9 % variabilnosti), čas košnje (47,3 %), interakcija med časom košnje in prostorsko porazdelitvijo parov ploskev (5,6 %) ter razdalja parov ploskev do gozda (15,7 %). Največji delež popasenosti travinja je bil v drugi košnji - 53,0 %, v prvi pa 20,4 %. Med skupinama parov ploskev je bila razlika v popasenosti manjša: v prvem bloku je bila 31,6 %, v drugem pa 30,3 %. Skupni letni delež popasenosti je znašal 31 %. Rezultati poskusa so primerljivi z drugimi podobnimi raziskavami na območjih velikih populacijskih gostot jelenjadi.
Ključne besede: Slovenija, predalpski svet, jelenjad, popasenost travinja
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 287; Prenosov: 95
Celotno besedilo (539,54 KB) |
56. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih GGE Ivančna Gorica na območju Prestrane pri Krki : (delavnica Javne gozdarske službe in projekta Life-IP Natura.SI na OE ZGS Ljubljana)Lado Kutnar, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Roman Črnič, Luka Laznik, 2023, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Slovenija, fitocenologija, gozdne združbe, gozdni rastiščni tipi
Objavljeno v DiRROS: 08.09.2023; Ogledov: 296; Prenosov: 117
Celotno besedilo (7,69 MB) |
57. |
58. |
59. |
60. |
