1. Poročilo o preskusu št.: LVG2018-197 : opis vzorca: Pinus nigra, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: sum na: Fusarium circinatumNikica Ogris, Barbara Piškur, Špela Jagodic, Zina Devetak, 2018 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, borov smolasti rak, Pinus nigra, črni bor, glive, Cyclaneusma, karantenski škodljiv organizem
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 316; Prenosov: 13 |
2. |
3. |
4. Vpliv klimatskih sprememb na trajnost, stabilnost, biodiverziteto sestojev bukve in črnega bora na Balkanu :
zaključno poročilo raziskovalnega projketa ARRS-RPROJ-ZP-2013-256Jožica Gričar, 2013 Ključne besede: klimatske spremembe, gozdni sestoji, bukev, Fagus sylvatica, črni bor, Pinus nigra Arnold, Balkan
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 674; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
5. Vplivi požarov na tla v črnoborovih in v puhavčevih gozdovih slovenskega PrimorjaMihej Urbančič, 2002 Ključne besede: gozdni požar, črni bor, Pinus nigra, puhasti hrast, Quercus pubescens, poškodovanost tal, degradacija tal, kemične latnosti, zgradba tal, Primorje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 596; Prenosov: 41
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
6. |
7. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999 Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 657; Prenosov: 29
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
8. |
9. Mali sesalci (Mammalia : Rodentia, Insectivora) v monokulturah črnega bora na slovenskem krasuMaja Jurc, Boris Kryštufek, 1991 Ključne besede: Kras, črni bor, sesalci, zoologija, Mammalia, Pinus nigra, pomlajevanje, Apodemus flavicollis, redukcija semena, biotski dejavniki, monokultura, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 650; Prenosov: 32
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. |
