Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (Evropa) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Razvoj tehniške in gozdarske terminologije v svetu in Sloveniji
Teja Koler-Povh, 1995

Povzetek: Članek prikazuje razvoj tehniške in posebej gozdarske terminologije v svetu in Sloveniji. Podaja rezultate prizadevanj posameznih dežel za razvoj gozdarske terminologije. Predstavlja prednosti in pomanjkljivosti numeričnega in deskriptorskega klasifikacijskega sistema kot pomembnega vira terminologije. V preglednici našteva pomembne in v Gozdarski knjižnici v Ljubljani dosegljive vire svetovne gozdarske terminologije od začetkov (1821) do danes
Ključne besede: tehniška terminologija, gozdarska terminologija, razvoj, Slovenija, Evropa, Amerika
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 912; Prenosov: 50
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Spremembe gozdne vegetacije kot posledica učinkovanja onesnaženega zraka
Ivan Smole, Lado Kutnar, 1995

Povzetek: Podan je pregled dosedanjega dela, prvih rezultatov raziskave in smernice za nadaljne delo. Dosedanja dognanja niso jasno potrdila domneve, da se pritalna vegetacija pod vplivom onesnaženega zraka tudi v naših gozdovih spreminja. V bodoče se bo raziskava razširila na večje število objektov, stanje pritalne vegetacije pa bomo spremljali v daljših časovnih presledkih kot doslej.
Ključne besede: gozd, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisija, onesnaženost tal, sprememba vegetacije, kvalitativna analiza, rastščni dejavnik, srednja vrednost, Slovenija, Srednja Evropa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 957; Prenosov: 60
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnje
Klemen Jerina, Miha Krofel, Maja Mohorović, 2017

Povzetek: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Ključne besede: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
DiRROS - Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 1237; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh