Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (živalstvo) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen gozda za ohranjanje biodiverzitete dvoživk (Amphibia) na območju načrtovanega regijskega parka Kočevsko-Kolpa
Katja Poboljšaj, 2000

Povzetek: Na obmo~ju na~rtovanega Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa je potekala raziskava dvo`ivk od pomladi 1999 do jeseni 2000, kjer je bilo opa`enih 13 vrst dvo`ivk na 47 najdi{~ih. Najpomembnej{a mresti{~a so predvsem obmo~ja ve~jih sklenjenih mokri{~ v dolinah rek Ribnice in Rin`e, ter na {ir{em obmo~ju Ko~evske Reke in Mlake pri Ko~evski Reki. Le-ta imajo pomembno vlogo pri ohranjanju pestrosti vrst dvo`ivk in s tem biotske pestrosti gozdov na celotnem obmo~ju Regijskega parka Ko~evsko-Kolpa.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, mokrišča, dvoživke, Amphibia, regijski park Kočevsko-Kolpa, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1225; Prenosov: 260
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdov
Ivan Kos, 2000

Povzetek: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase.
Ključne besede: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1221; Prenosov: 264
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh