1. Raziskava vpliva procesnih parametrov na dolgoročno dimenzijsko stabilnost velikih komponent iz trde poliuretanske pene, izdelanih z ROM tehnologijo : magistrsko deloMatjaž Sekavčnik, 2023, magistrsko delo Ključne besede: trda poliuretanska pena, dimenzijska stabilnost, ROM tehnologija, tlak dolivanja izocianata, mešalno razmerje, čas vzdrževanja izdelka v orodju, magistrsko delo
Objavljeno v DiRROS: 28.02.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (4,65 MB) |
2. Problematika voženj z motornimi vozili v naravnem okolju na primeru PohorjaPeter Zajc, Jernej Berzelak, Jurij Gulič, Sebastjan Štruc, Ljudmila Medved, Branko Gradišnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji je vožnja z vozili na motorni ali drug lasten pogon v naravnem okolju prepovedana. Kljub temu poteka vožnja z enduro oz. motokros motorji, štirikolesniki in motornimi sanmi. Inšpektorat RS za okolje in prostor v poročilih za leti 2015 in 2016 ugotavlja, da kljub spremembi Zakona o ohranjanju narave v letu 2014 težava nadzora voženj z motornimi vozili v naravnem okolju ni rešena. Nadzorni organi se soočajo s težavo izvedbe samega prekrškovnega postopka, ker kršiteljev ni mogoče ustaviti ali prepoznati. V okviru projekta SUPORT % trajnostno upravljanje Pohorja smo pridobili nekatere podatke o prostorski razporeditvi, frekvenci voženj ter značilnostih voženj na podlagi mnenj voznikov motornih vozil v naravnem okolju. Projektno območje je obsegalo 25.771 ha ovršnega dela Pohorja med Klopnovrškimi barji in Malo Kopo. Na podlagi pridobljenih podatkov in diskusije na nacionalnem posvetu leta 2016 smo oblikovali morebitne ukrepe izboljšanja upravljanja voženj z motornimi vozili v naravnem okolju. Na ponovnem posvetu leta 2017 na Kopah smo ugotavljali, da ostaja težava enako pereča, saj se na področju predlaganih sprememb pravne ureditve, izvajanja neposrednega nadzora v naravi ter vzpostavljanja območij za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju ni kaj spremenilo.
Ključne besede: gozdni prostor, narava, terenska vozila, prosti čas, konflikti
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 4339; Prenosov: 825
Celotno besedilo (545,53 KB) |
3. |
4. O rastnih funkcijahAnton Cedilnik, 1979, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek ima namen z matematičnega stališča osvetliti lastnosti funkcij, ki jih gozdarji, agronomi in biologi uporabljajo za opis rasti nekaterih količin, kot višinska, debelinska, prostorninska rast dreves v odvisnosti od časa in podobno. Navadno uporabljajo za ponazoritev teh procesov elementarne, odsekoma analitične funkcije, ker na takih lahko uporabimo metode aproksimacije eksperimentalnih podatkov. Vendar take funkcije le grobo kažejo dejanska dogajanja v majhnih intervalih neodvisne spremenljivke. Zato bi bilo treba postaviti trdnejše temelje in kriterije za določevanje tipov funkcij, ki bi bile primerne za opisovanje katerih koli pojavov te vrste. Ta študija je poskus v tej smeri.
Ključne besede: matematika, gozdarstvo, rastna funkcija, biološka rast, karakteristična funkcija, subjektivni čas, rast drevesa, mathematics, forestry, growth function, biological growth, characteristic function, subjective time, growth of a tree
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4416; Prenosov: 1897
Celotno besedilo (1,23 MB) |
5. |
6. |
7. Koledarski čas in učinki dela z žičnimi napravami syncrofalke na TolminskemMirko Medved, Nikica Ogris, Jaka Klun, Boštjan Košir, Rafael Vončina, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja analizo koledarskega asa in delovnih uinkov dveh žinic Syncrofalke na Tolminskem. Koledarski as je obravnavan po mednarodni metodologiji IUFRO. Delimo ga na koledarski as delovnega mesta, to je 261 dni,in na koledarski as zunaj delovnega mesta, ki znaša 104 dni letno. Za vsakdan upoštevamo 8 ur, kar velja tudi v slovenski delovni zakonodaji, zato znaša koledarski asi delovnega mesta 2.088 ur letno. Koledarski as je bil spremljan od zaetka julija 2002 do konca marca 2004, skupaj za dve opazovani žinici 1.270 koledarskih dni. V tem asu sta žinici na 79 linijah obratovali skupaj 709 dni, povpreno 204 dni na leto na žinico. Produktivni delovni as, kamor se šteje le spravilo, je znašal v povpreju 132 dni. Povprena dolžina linije, ki je od stolpa do zadnjega škripca v povpreju merila 336 m, je imela 0,62 vmesne podpore na linijo. Povprena razdalja spravila po nosilni vrvi je 208 m, razdalja zbiranja pa dobrih 34 m. Delež linij za spravilo navzgor je 62%. Povprena koliina lesa na ciklus je 1,04 m3 (1,12 t), na linijo pa 300 m3,od tega 83 % listavcev. Spremljanje koledarskega asa, za kar skrbi delovna skupina pri stroju, je dober pripomoek za dolgorono spremljanje in analiziranje niza parametrov uinkovitosti pri delu, doseganja uinkov stroja inprimerjave med stroji ter tudi za obraunavanje opravljenega dela.
Ključne besede: koledarski čas stroja, žična naprava, študij dela, učinki pri delu, Syncrofalke, Tolminsko, Slvoenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4266; Prenosov: 1810
Celotno besedilo (800,34 KB) |
8. Vpliv temperature lesa in temperature NC-lakov na racionalizacijo površinske obdelave in kvaliteto proizvodov lesne industrijeVekoslav Mihevc, Roman Dekleva, Borut Kričej, Anton Šolar, 1975, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdarstvo, lesna tehnologija, lak, obdelava lesa, viskoznost laka, čas sušenja, debelina filma, trdota lesa, sijaj lesa, odpornost proti udarcem, prožnost lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2928; Prenosov: 720
Celotno besedilo (6,23 MB) |
