1. |
2. Kamnolom apnenca v Podpeči pri Ljubljani in njegovi izdelkiBojan Djurić, Luka Gale, Rok Brajkovič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antič-nega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimsko-dobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Ključne besede: Slovenija, Podpeč, Emona, rimska doba, litiotidni apnenec, mikrofaciesna analiza, rimski in novoveški kamnolom, izdelki
Objavljeno v DiRROS: 21.07.2022; Ogledov: 663; Prenosov: 558
 Celotno besedilo (28,23 MB) |
3. Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte - Iščica, Ljubljansko barje, SlovenijaKatarina Čufar, Tom Levanič, Anton Velušček, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na Ljubljanskem Barju v Sloveniji smo opravili dendrokronološke raziskave lesa iz eneolitskega koliščarske naselbine Parte-Iščica. Iz struge reke Iščice smo odvzeli vzorce 1237 kolov iz lesa jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa Gaertn.), bukve (Fagus sylvatica L.), jelke (Abies alba Mill.), javorja (Acer sp.), breze (Betula sp.), leske (Corylus sp.), belega gabra (Carpinus betulus L.), topola (Populus sp.), hrasta (Quercus sp.), vrbe (Salixsp.) in bresta (Ulmus sp.). Prevladovali so vzorci jesena, jelše in bukve s 70 %, 9 % in 7 %. Dendrokronološke analize smo opravili na jesenovih, bukovih, hrastovih in jelovih kolih, ki so imeli nad 45 branik. Na osnovi 285 relativno datiranih vzorcev smo sestavili dve jesenovi in eno bukovo kronologijo, dolžin 136, 113 in 105 let. Večje količine lesa, posekanega v istem koledarskem letu, nakazujejo potek gradbenih aktivnosti na kolišču. Po prvih rezultatih radiokarbonskega datiranja uvrščamo koliščarsko naselbino v prvo polovico tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Ključne besede: arheologija mokrih tal, datiranje, dendrokronologija, arheološki les, kolišča, mlajša kamena doba, bakrena doba, Ljubljansko barje, jesen (drevo), bukev, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 2252; Prenosov: 1340
Celotno besedilo (950,76 KB) |
4. Dendrokronološke raziskave na Založnici - najmlajši znani bakrenodobni koliščarski naselbini na Ljubljanskem barjuKatarina Čufar, Anton Velušček, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljamo rezultate raziskav lesa in drugih arheoloških najdb z zaščitnih izkopavanj v jarkih na ostankih bakrenodobne-eneolitske koliščarske naselbine Založnica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju. Od 1315 vzorcev lesa smo jih dendrokronološko raziskali 35%. Sestavili smo dve jesenovi (Fraxinus sp.) in eno hrastovo (Quercus sp.) kronologijo širin branik. Rekonstruirali smo gradbene aktivnosti na naselbini, ki so trajale 90 let. Ugotovili smo, da so se časovno prepletale z aktivnostmi na 10 km oddaljeni naselbini Parte, ki je obstajala istočasno. Na osnovi radiokarbonskih datacij konec gradbenih aktivnosti na Založnici datiramo v 25. stoletje pr. Kr. Naselbina v zadnjih 40 letih obstoja tvori najmlajšo znano eneolitsko koliščarsko naselbino na Ljubljanskem barju in v Sloveniji. Na podlagi datiranega lesa in primerjave drugih arheoloških najdb utemeljujemo uvrstitev naselbine v kulturo Somogyvár-Vinkovci, kar je novost pri interpretaciji poselitvenih sprememb pred nastopom bronaste dobe na območju Ljubljanskega barja, Slovenije in sosednjih dežel.
Ključne besede: kolišča, Ljubljansko barje, bakrena doba, arheologija, radiokarbonsko datiranje, dendrokronologija, arheološki les, hrast, jesen (drevo)
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1139; Prenosov: 339
Celotno besedilo (770,35 KB) |
5. Tehnična in estetska življenjska doba lesaMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Les na prostem je izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne namene, želimo razkroj čim bolj upočasniti. V primeru razvrednotenja lesa pa moramo lesene elemente zamenjati. Lesene izdelke praviloma menjamo zaradi estetskih razlogov ali nedoseganja tehničnih zahtev. V tem prispevku opisujemo najpomembnejše mehanizme in razloge za razgradnjo lesa na prostem, naravno odpornost lesa in sodobne rešitve za zaščito. Na koncu so predstavljeni ključni rezultati o obnašanju lesa na terasi lesenega modelnega objekta na Oddelku za lesarstvo. Terasa ponazarja podobno izpostavitev kot mostovi, pohodne površine oziroma streha, zato je primerna kot odličen prikaz obnašanja lesa na prostem.
Ključne besede: les, odpornost lesa, življenjska doba lesa, razkroj, barvne spremembe, lesne glive
Objavljeno v DiRROS: 01.04.2020; Ogledov: 4142; Prenosov: 3127
Celotno besedilo (1,07 MB) |
6. |
7. Ali imamo v Sloveniji na voljo naravno odporen les?Ajda Pogorelčnik, Nejc Thaler, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Miha Humar, 2017, strokovni članek Povzetek: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa.
Ključne besede: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3340; Prenosov: 726
Celotno besedilo (139,49 KB) |
8. Primerjava metod vrednotenja okoljskih razmer gozdnih ekosistemov na osnovi fitoindikacijeLado Kutnar, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdna vegetacija, gozd doba, rastišče, dejavnik okolja, gozdna tla, fitocenološki popis, fitoindikacija, metoda dela, vrednotenje, klastrska analiza
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4357; Prenosov: 1908
Celotno besedilo (2,00 MB) |
9. Beneficirana delovna doba gozdnega delavca v neposredni gozdni proizvodnjiJože Fras, Mario Kocijančič, Pavle Kumer, Ivan Rozman, Janko Sušnik, Jernej Ude, Iztok Winkler, 1972, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, beneficirana delovna doba, delovna razmerja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2562; Prenosov: 1272
Celotno besedilo (6,02 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Kriminaliteta in tehnologija : kako računalniki spreminjajo nadzor in zasebnost, ter kriminaliteto in kazenski pregon?Matej Kovačič, David Modic, Marko Rusjan, Liljana Selinšek, Janko Šavnik, Aleš Završnik, 2010, znanstvena monografija Ključne besede: kriminaliteta, informacijska tehnologija, kazensko pravo, kazenski pregon, tehnični nadzor, nadzorovanje, zasebnost, digitalna doba, kibernetska kriminaliteta, hekerstvo, digitalni dokazi, forenzika
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2015; Ogledov: 18105; Prenosov: 1403
Celotno besedilo (1,49 MB) |
