1. Geološka spremljava poskusnega odkopa uranove rude na Žirovskem vrhuFranc Čadež, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 1981–1983 je bilo na Rudniku Žirovski vrh pred pričetkom redne proizvodnje izvedeno poskusno odkopavanje uranove rude za preverjanje metod geološke in radiometrične kontrole ter tehničnih metod pridobivanja. Poskusni odkop je bil v bloku 1, na skrajnem severozahodnem delu rudišča v zgornji gubi dvojne S strukture. V tem bloku se je orudenje nahajalo samo v horizontu sivega peščenjaka debeline 20–30 m. Z geološko spremljavo odkopavanja smo potrdili, da so bili peščenjaki odloženi v sekvencah debelih od par dm do več kot 2 m. Sekvenca je običajno pričenjala z debelozrnatim peščenjakom, večkrat so bili na bazi prisotni še klasti kremena in muljevca. Navzgor je debelozrnat peščenjak pogosto prehajal v srednjezrnatega, redkeje pa še v drobnozrnatega in meljevec. V peščenjakih je bila značilna prisotnost organskih drobcev, ki so v diagenezi ustvarjali redukcijsko okolje v katerem se je iz podtalnice izločal uran. Najpogosteje se je orudenje nahajalo v debelozrnatih peščenjakih, običajno v debelejših sekvencah. Orudenje se je zato pojavljalo v več nivojih debelih navadno pod 1m, kjer se je združevalo je skupna debelina presegla tudi 5 m. Dolžina sklenjenega orudenja v vzdolžni smeri je znašala do 150 m, širina od nekaj metrov do več kot 40 m. V vmesnih prekinitvah orudenja smo opazovali, da so peščenjaki iz temnosive in sive barve prehajali v svetlosive in zelenosive, ki so bili le siromašno orudeni ali jalovi. V vzdolžni smeri se je tak prehod zgodil med prerezi P-35 in P-35a, kjer se je tudi zaključilo odkopavanje. V jami sta bila raziskana še prereza P-36 in P-37, kjer pa se je pojavljal pretežno zelenosiv peščenjak z le redkimi lečami siromašnega orudenja. S površinskimi vrtinami sta bila dlje proti zahodu raziskana tudi še dva prereza oddaljena 1,3 in 2,8 km od jamske zgradbe. V teh vrtinah je bilo ugotovljeno nastopanje sivih in zelenosivih peščenjakov z zelo redkimi sledovi orudenja, ki so se menjavali z bolj drobnozrnatimi različki (muljevci), ostanki organske snovi pa so bili v njih zelo redki. Blok 1 je bil zato mejni blok na SZ strani rudišča, predviden za pridobivanje.
Ključne besede: uranova ruda, poskusno odkopavanje, grödenske klastične kamnine, Žirovski vrh
Objavljeno v DiRROS: 15.01.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (1,80 MB) |
2. |
3. Radioterapija s protonskimi žarkiBožidar Casar, Primož Strojan, 2018, strokovni članek Povzetek: Ob kirurškem in sistemskem zdravljenju je radioterapija eden od treh stebrov zdravljenja raka. Izjemen tehnološki razvoj na področju pospeševalnikov nabitih delcev je pripeljal do uveljavitve protonske radioterapije kot terapije izbora pri določenih skupinah bolnikov obolelih za rakom, v prvi vrsti otrok. Velika konkurenčnost med proizvajalci je botrovala postopnemu znižanju cen protonskih pospeševalnikov, ki so v zadnjih letih postali dostopni tudi državam, ki ne sodijo med najbogatejše. Kompleksnost radioterapije s protoni, velikost naprav in še vedno sorazmerno visoka cena so glavne ovire, da protonskih centrov že v tem trenutku ni več in da takšnega centra še vedno ni niti v Sloveniji niti ne drugod v jugovzhodni Evropi. Izbor bolnikov, ki bi imeli pomembno klinično korist od protonske radioterapije, je zahteven in tudi v svetu še ne docela dorečen. Prednost protonske pred konvencionalno fotonsko radioterapijo je v večji biološki učinkovitosti protonskih žarkov. Tudi fizikalno gledano so dozimetrične lastnosti protonskih žarkov bistveno ugodnejše glede sevalne obremenitve zdravih tkiv in rizičnih organov: večina njihove energije se sprosti na mestu, kjer je tumor, za razliko od fotonskih žarkov, kjer se večina energije sprosti v prvih nekaj centimetrih pod površino kože, kjer žarki vstopajo v telo. Podobno kot mnoge druge države je tudi Slovenija pred odločitvijo, kdaj in kako ustvariti pogoje za protonsko terapijo, ki pa jo bo treba sprejeti hitro in transparentno.
Ključne besede: radioterapija, protoni, Braggov vrh, protonsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3257; Prenosov: 874
Celotno besedilo (149,37 KB) |
4. Ugotovitev vzrokov poškodovanosti gozdov v okolici rudnika urana Žirovski vrhMarjan Šolar, Dušan Jurc, Franc Batič, Blanka Druškovič, 1987, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: poškodbe gozdov, uran, rudnik urana, Žirovski vrh
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2386; Prenosov: 572
Celotno besedilo (2,51 MB) |
5. |
6. |
