Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Robert Brus) .

1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti pridobivanja in uporabe gozdnega reprodukcijskega materiala navadnega koprivovca (Celtis australis L.) v Sloveniji
Kristjan Jarni, Robert Brus, Filip Mehmedovič, Nika Žgur, 2018

Povzetek: Navadni koprivovec (Celtis australis L.) je drevesna vrsta, značilna za mediteranske in toplejše submediteranske gozdove, kjer se pojavlja posamično ali v manjših skupinah. Ima izjemno kakovosten les, je prilagojen suši ter odporen proti boleznim, škodljivcem in onesnaženju. V preteklosti je bil pri gospodarjenju z gozdovi večinoma spregledana vrsta. V primeru, da bi ga v prihodnje želeli močneje vnašati v gozdove, bi le-to potekalo prek umetne obnove, za kar pa nimamo ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala kot tudi izkušenj z generativnim razmnoževanjem in vzgojo sadik. V raziskavi smo analizirali dva sestoja koprivovca pri Brestovici in Opatjem selu na Krasu. Analiza je pokazala, da velikost obeh sestojev in dobra prilagojenost lokalnim razmeram potrjujeta primernost, da sestoja uvrstimo med gozdne semenske objekte, večja pomanjkljivost je le številčno pomanjkanje dreves z odličnimi fenotipskimi lastnostmi. V prid odobritve govori tudi dejstvo, da boljših tovrstnih sestojev v Sloveniji nimamo. Rezultati kalivosti semena so v nadaljevanju pokazali, da je generativno razmnoževanje navadnega koprivovca razmeroma preprosto in da je najboljši način setev semena na prosto takoj po nabiranju, tj. v mesecu septembru, ko se plodovi črno-vijolično obarvajo. Visoka kalitev predhodno stratificiranega semena je dosežena tudi pri spomladanski setvi na prosto.
Ključne besede: seme, kalitev, semenski objekti, navadni koprivovec, gozdni reprodukcijski material
DiRROS - Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 217; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

2.
Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Blaž Urbas, Lena Marion, Robert Brus, 2017

Povzetek: Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst.
Ključne besede: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, tehnike odstranjevanja, visoki pajesen, gojenje gozdov, invazivne tujerodne drevesne vrste, smernice, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

3.
Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v Sloveniji
Robert Brus, Lado Kutnar, 2017

Povzetek: Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog.
Ključne besede: naravne motnje, obnova gozdov, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske vrste, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2017; Ogledov: 1369; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (653,68 KB)

4.
Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v Sloveniji
Kristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017

Povzetek: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Ključne besede: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 22.06.2017; Ogledov: 1359; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (834,24 KB)

5.
6.
7.
8.
Nekatere genetske značilnosti jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji
Robert Brus, Roman Longauer, 1995

Povzetek: Delo obravnava nekatere populacijskogenetske značilnosti jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji. Z analizo 10 encimskih sistemov in 16 izoencimskih lokusov so ocenjene genetska struktura, genetska raznolikost in genetska diferenciranost osmih slovenskih jelovih populacij. Na osnovi teh značilnosti avtorja jelove populacije v Sloveniji primerjata s tistimi iz nekaterih drugih delov Evrope. Preskušeni sta hipotezi o vplivu geografske dolžine in o vplivu geografske dolžine in o vplivu reakcije tal na genetsko strukturo jelovih populacij v Sloveniji.
Ključne besede: jelka, izoencim, genetska struktura, genetska raznolikost, genetska diferenciranost, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 587; Prenosov: 45
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Varijabilnost hrasta lužnjaka (Quercus robur L.) u Bosni i Hercegovini
Dalibor Ballian, Mirzeta Memišević Hodžić, 2016

DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 533; Prenosov: 29
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji
Robert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999

Povzetek: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 604; Prenosov: 28
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh