11. Smernice diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Andreja A. Schwarzbartl-Pevec, Andreja Klevišar Ivančič, Barbara Vidergar-Kralj, Barbara Gazić, Blaž Krhin, Branko Zakotnik, Cvetka Grašič-Kuhar, Damijan Bergant, Edvard Pirnat, Helena Gutnik, Ivana Žagar, Jerca Blazina, Katja Zaletel, Margareta Strojan Fležar, Marko Hočevar, Marta Dremelj, Nebojša Glumac, Olga Blatnik, Simona Gaberšček, Snežana Pavlović Djokić, Ulrika Klopčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Živa Pohar-Marinšek, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak ščitnice, diferencirani rak, zdravljenje, smernice
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 1924; Prenosov: 621
 Celotno besedilo (712,25 KB) |
12. Priporočila za obravnavo bolnikov s karcinomom Merklovih celicMarko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, 2019, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak kože, karcinom Merklovih celic, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2020; Ogledov: 1786; Prenosov: 533
Celotno besedilo (154,48 KB) |
13. Postiradiacijska morfea - redek pozni zaplet obsevanja po ohranitveni operaciji raka dojkIvica Ratoša, Olga Blatnik, Metka Koren Krajnc, 2019, strokovni članek Povzetek: V prispevku opisujemo primer bolnice z lokalizirano morfeo ali sklerodermo (angl. post-irradiation morphea, PIM), ki je redek in slabo prepoznan pozni zaplet obsevanja. Najpogosteje se pojavi po obsevanju dojke. PIM se pojavi po obdobju brez težav, ki lahko traja od nekaj mesecev do več let. Etiopatogeneza ni pojasnjena. Diagnozo lahko postavimo šele, ko smo izključili druge bolezni, ki jo lahko posnemajo. Diferencialno diagnostično v poštev prihaja vnetni rak dojk, okužbe (predvsem v zgodnji fazi PIM), limfedem, druge dermatološke ali avtoimune bolezni ter postiradiacijska fibroza. Za izključitev ostalih bolezni so potrebni natančna anamneza, ustrezne slikovne in laboratorijske preiskave in biopsija prizadetega mesta, s katero lahko, ob ustrezni klinični sliki, diagnozo morfee tudi potrdimo. Zdravljenje PIM je najbolj uspešno, če bolezen pravočasno prepoznamo še v akutni fazi, ko lahko upočasnimo ali ustavimo prehod v fibrozo in tako preprečimo slab kozmetski rezultat lokalnega zdravljenja dojke.
Ključne besede: rak dojk, z obsevanjem povzročena morfea, obsevanje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2020; Ogledov: 2289; Prenosov: 679
Celotno besedilo (162,64 KB) |
14. Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomomMarko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2384; Prenosov: 627
Celotno besedilo (545,11 KB) |
15. Priporočila za obravnavo bolnikov s karcinomom Merklovih celicOlga Blatnik, Marko Boc, Tomi Bremec, Marko Hočevar, Katarina Barbara Karner, Boštjan Luzar, Janja Ocvirk, Barbara Perić, Jože Pižem, Martina Reberšek, Primož Strojan, 2019, strokovni članek Ključne besede: karcinom Merklovih celic, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3015; Prenosov: 774
Celotno besedilo (151,55 KB) |
16. Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomomMarko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018, strokovni članek Povzetek: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni.
Ključne besede: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3400; Prenosov: 945
Celotno besedilo (242,23 KB) |
17. Smernice za diagnostiko, zdravljenje in sledenje bolnikov s sarkomi mehkih tkiv in kostiMarko Novak, Olga Blatnik, Jože Pižem, Tina Žagar, Monika Jagodic, Lorna Zadravec-Zaletel, Mojca Unk, Blaž Mavčič, Jerca Blazina, Snežana Pavlović Djokić, Darja Eržen, Simona Jereb, Andreja Klevišar Ivančič, Gregor Kos, Mateja Kropivnik, David Martinčič, Eva Možina, Andraž Perhavec, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Marko Špiler, Danijela Štrbac, Branko Zakotnik, Katja Limpel Novak, Vladka Salapura, Žiga Snoj, 2018, strokovni članek Ključne besede: sarkomi mehkih tkiv, sarkomi kosti, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3134; Prenosov: 965
Celotno besedilo (278,51 KB) |
18. Samo ozdravljenje ni dovoljOlga Blatnik, Jurij Miloš Borovšak, Berta Jereb, 2012, strokovni članek Povzetek: Z izboljšanjem zdravljenja malignomov pri otrocih se je izboljšalo njihovo preživetje, vendar se po ozdravitvi sčasoma lahko razvijejo škodljive pozne posledice zdravljenja. Te spremembe, ki so pogosto asimptomatske, lahko pravočasno odkrijemo le, če bolnike redno spremljamo tudi po končanem zdravljenju. V prispevku predstavljamo primer bolnika, ki je bil v otroštvu obsevan in zdravljen s kemoterapijo, umrl pa je mlad z znaki srčne okvare, h kateri je verjetno prispevalo onkološko zdravljenje. Spremembe na srcu je pokazala šele obdukcija.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2819; Prenosov: 734
Celotno besedilo (615,60 KB) |
19. Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Marko Hočevar, Damijan Bergant, Barbara Vidergar-Kralj, Olga Blatnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marta Dremelj, 2017, strokovni članek Povzetek: Med vsemi bolniki z raki, ki jih zdravimo, ima raka ščitnice le 1 %. Leta 2013 je bilo po podatkih Registra raka v Sloveniji zdravljenih 160 bolnikov z rakom ščitnice. Porast števila bolnikov z rakom ščitnice v zadnjem desetletju je skoraj v celoti zaradi papilarnega raka ščitnice, še posebno papilarnega mikrokarcinoma, ki ima odlično prognozo. Velika večina bolnikov z rakom ščitnice je povsem ozdravljena. Zaradi dobre prognoze bolnikov z rakom ščitnice je v zadnjem desetletju prišlo do bistvenih sprememb v obravnavi bolnikov z rakom ščitnice. Strokovnjaki z Onkološkega inštituta, Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana in Inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani smo pripravili Smernice diagnostike in zdravljenja raka ščitnice, v katerih so opisani sodobni postopki diagnosticiranja in zdravljenja raka ščitnice.
Ključne besede: rak ščitnice, zdravljenje, diagnostika, diferencirani rak ščitnice, smernice
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 3926; Prenosov: 944
Celotno besedilo (278,17 KB) |
