Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Nikola Bešić) .

1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Influence of magnesium sulphate infusion before total thyroidectomy on transient hypocalcemia - a randomised study
Nikola Bešić, Špela Žagar, Gašper Pilko, Barbara Perić, Marko Hočevar, 2008, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background. Transient hypocalcemia is the most common complication after thyroidectomy. Normomagnesemia is needed for normal secretion of PTH and end-organ responsiveness. Our aim was to determine the influence of infusion of magnesium sulphate before thyroidectomy on the incidence of laboratory and clinical transient hypocalcemia. Methods. In our prospective study, 48 patients (5 men, 43 women; age 22-73 years, median 45 years), who underwent total or near-total thyroidectomy, were randomised preoperatively. Half of them received intravenously 4 ml of 1M magnesium sulphate at the beginning of the surgical procedure, the other half were the control group. Serum concentrations of calcium, ionised calcium, magnesium, phosphate, albumin and PTH were measured prior to surgery and on the first day after surgery. Results. Laboratory postoperative hypocalcemia was present in 27% of patients and 23% of patients had clinical signs and/or symptoms of postoperative hypocalcemia. The concentration of total calcium (p=0.024) and of albumin (p=0.01) was lower in the group that received magnesium sulphate. Conclusions.The patients who received infusion of magnesium sulphate before total thyroidectomy had lower concentration of total serum calcium and albuminin comparison to the control group. There was no statistical differencein the incidence of clinical transient hypocalcemia.
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (72,12 KB)

2.
Sentinel lymph node biopsy in patients with malignant melanoma
Marko Hočevar, Nikola Bešić, Marko Snoj, Tadeja Movrin, 2000, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 25.01.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (78,90 KB)

3.
4.
Rehabilitacija bolnic z rakom dojk
Nikola Bešić, 2023, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak dojk, rehabilitacija, celostno zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (184,03 KB)

5.
6.
Celostna rehabilitacija bolnic z rakom dojk
Nikola Bešić, Mateja Kurir-Borovčić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: V sodobni onkologiji ni več pomembno zgolj preživetje bolnikov, pač pa tudi kakovost njihovega življenja, ki jo lahko bistveno izboljšamo prav z izvajanjem celostne onkološke rehabilitacije. Celostna onkološka rehabilitacija predstavlja aktivne postopke, s katerimi bolniku omogočimo najboljše telesno, duševno in socialno delovanje od tedaj, ko je postavljena diagnoza raka. Celostna rehabilitacija vključuje medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo. Rezultati so boljši, če so aktivnosti, ki jih izvajamo z namenom rehabilitacije, časovno usklajene. V prispevku so ob pregledu literature navedeni ukrepi, ki jih svetujemo bolnicam z rakom dojk glede na težave, ki jih pestijo. V sklopu Pilotne raziskave o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk 2019 do 2022, ki smo jo poimenovali raziskava OREH (O-onkološka,REH-rehabilitacija), smo pripravili priporočila in klinično pot za celostno onkološko rehabilitacijo. V raziskavi OREH je sodelovalo 300 bolnic v kontrolni skupini in 300 bolnic v interventni skupini, pri kateri smo izvajali celostno onkološko rehabilitacijo. Multidisciplinarni konzilij strokovnjakov je obravnaval dokumentacijo vseh bolnic iz interventne skupine na konziliju OREH in svetoval ukrepe. Osrednjo vlogo pri obravnavi bolnic je imela koordinatorka za celostno rehabilitacijo, ki je bolnici individualno svetovala glede na njene težave in sodelovala pri napotitvah za obravnavo težav. Primerjava težav bolnic iz interventne in kontrolne skupine pol leta po pričetku zdravljenja je pokazala, da celostna rehabilitacija bistveno zmanjša težave bolnic. Soočeni pa smo s pomanjkanjem osebja, ki izvaja rehabilitacijo, še posebej na področju psihološke, socialne in poklicne rehabilitacije. V bodočnosti bo treba te kapacitete povečati, saj bi morali v celostno rehabilitacijo vključiti vse bolnice z rakom dojk v Sloveniji in jim omogočiti boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: celostna rehabilitacija, rak dojke, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 403; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (68,24 KB)

7.
Celostna rehabilitacija onkoloških bolnikov
Lorna Zadravec-Zaletel, Mateja Kurir-Borovčić, Nikola Bešić, 2022, strokovni članek

Povzetek: V okviru Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) smo z aktivnostmi za vzpostavitev celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov pričeli leta 2017. Celostna rehabilitacija zajema medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo ter je prilagojena posameznemu bolniku. Omogoča zgodnje prepoznavanje somatskih in psihičnih posledic malignega obolenja in njegovega zdravljenja ter njihovo čim prejšnje odpravljanje. Njena dobrobit je boljša kakovost življenja bolnikov od postavitve diagnoze dalje ter hitrejša vrnitev na delovno mesto. Raziskava celostne rehabilitacije bolnic z rakom dojk OREH se na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana izvaja od leta 2019 in je namenjena razvoju ter testiranju novega sistema celostne rehabilitacije za onkološke bolnike v Sloveniji. Osrednja oseba v celostni rehabilitaciji je koordinatorka celostne rehabilitacije (diplomirana medicinska sestra) za onkološke bolnike, ki z vprašalniki preverja, s katerimi težavami se bolnica sooča, in je bolnici v oporo med težkimi preizkušnjami na poti zdravljenja. Prek multidisciplinarnega konzilija OREH je bolnica v odvisnosti od izraženosti težav in v skladu s smernicami ter klinično potjo celostne rehabilitacije napotena na različne storitve celostne rehabilitacije v okviru mreže izvajalcev. Preliminarne analize rezultatov kažejo dobrobit celostne rehabilitacije na določenih področjih. V okviru celostne rehabilitacije vzpostavljamo tudi klinični register poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, v mesecu oktobru pa bomo začeli na OI Ljubljana izvajati Pilotno raziskavo celostne rehabilitacije bolnikov z rakom debelega črevesja in danke 2022– 2024. Naš namen je namreč razširiti celostno rehabilitacijo na širši krog onkoloških bolnikov, kar je zapisano tudi v zavezujočem dokumentu DPOR 2022–2026. V prihodnosti bomo razširili in izboljšali sodelovanje s sodelujočimi institucijami, zagotovili financiranje dejavnosti celostne rehabilitacije in si prizadevali spremeniti zakonodajo zgodnje poklicne rehabilitacije. Oviro za hitrejšo implementacijo celostne rehabilitacije predstavlja predvsem pomanjkanje ustreznih strokovnjakov in prostorov.
Ključne besede: celostna rehabilitacija, onkološki bolniki, Državni program obvladovanja raka, rak dojke
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 469; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (105,71 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh