1. |
2. Incidenca raka v prvem letu epidemije covida-19Vesna Zadnik, Tina Žagar, Nika Bric, Mojca Birk, Amela Duratović Konjević, Ana Mihor, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, 2023, strokovni članek Povzetek: Uvod: Število novih diagnoz raka (incidenca) se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje za povprečno 1,6 % na leto. V letu 2020, prvem letu omejitvenih ukrepov zaradi epidemije covida19, smo s platformo OnKOvid predvideli 3–8-odstotni padec novih diagnoz raka. Namen je predstaviti uradno incidenco raka za Slovenijo za leto 2020 in ugotoviti, kolikšen je bil dejansko manko novih diagnoz raka. Metode: V Registru raka Republike Slovenije smo v skladu z mednarodnimi pravili registrirali vse nove primere raka pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Primerjali smo jih z registrirano incidenco za 2019, modelno incidenco za 2020, preliminarnimi rezultati OnKovida in dostopnimi rezultati incidence iz registrov raka iz drugih držav. Rezultati: V letu 2020 je za rakom zbolelo 15.096 oseb v Sloveniji (7.034 žensk, 8.002 moška). Glede na modelno oceno incidence za leto 2020 gre za manko 1.854 oseb (10,9 %; 11,6 % žensk, 10,4 % moških). Pri tem je za 10,5 % manj ugotovljenih rakov v omejenem stadiju, najbolj izrazito v starosti 50–69 let (za 13,2 %). Upad je primerljiv s poročili iz Anglije, ZDA in Kanade ter deloma večji kot na Škotskem in Švedskem. Najbolj izrazit upad novih diagnoz raka ugotavljamo pri nemelanomskem kožnem raku (23 %, najbolj po 50. letu), raku prostate (15,9 %, najbolj v omejenem stadiju), pljučnem raku (8,9 %, 60–64 let, v razširjenem stadiju), raku dojk (8,3 %, 45–64 let), ne-Hodgkinovem limfomu (9 %) in levkemijah (11,6 %). Pri kožnem melanomu, raku debelega črevesa in danke ni bilo primanjkljaja. Zaključek: Upad incidence raka v letu 2020 gre verjetno na račun omejitvenih ukrepov, reorganizacije zdravstva in z zdravjem povezanega vedenja med epidemijo covida-19, beležijo jo v več državah. Med epidemijami je potrebno nemoteno izvajanje onkologije.
Ključne besede: rak, incidenca, register raka, epidemija, covid-19
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (301,68 KB) |
3. Effect of belowground deployment of entomopathogenic fungus Metarhizium brunneum on strawberry plants and aboveground pestsJaka Razinger, Darinka Koron, Špela Modic, Eva Praprotnik, Primož Žigon, Uroš Žibrat, Matej Knapič, Janez Lapajne, Andrej Vončina, Lovro Sinkovič, Nika Cvelbar Weber, 2023, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: biological control, integrated pest management, agricultural entomology, entomopathogenic fungi, hyperspectral imaging, remote sensing, plant-microbe-pest interaction, plant physiology, rhizosphere competence
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 295; Prenosov: 0 |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 159
Celotno besedilo (197,67 KB) |
9. Patch testing with the European baseline series and 10 added allergens : single centre study of 748 patientsMojca Bizjak, Katja Adamič, Nisera Bajrović, Renato Eržen, Maja Jošt, Peter Kopač, Mitja Košnik, Nika Lalek, Mihaela Zidarn, Dejan Dinevski, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. The European baseline series (EBS) of contact allergens is subject to change. An allergen is considered for inclusion when routine patch testing of patients with suspected contact dermatitis results in ≥ 0.5% prevalence rate. Objectives. We aimed to determine the frequency of sensitizations to 30 EBS allergens and 10 locally added allergens. Additionally, we assessed the strength and evolution of reactions to all tested allergens and co-reactivity of additional allergens. Methods. Patch testing with our baseline series of 40 allergens was done in 748 consecutive adults. Tests were applied to the upper back and removed by patients after 48 hours. Readings were done on day 3 (D3) and D6 or D7 (D6/7). Positive reactions fulfilled the criteria of at least one plus (+) reaction. Retrospective analysis was done. Results. Eight allergens not listed in the EBS had ≥ 0.5% prevalence rate (i.e., cocamidopropyl betaine, thiomersal, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, propylene glycol, Compositae mix II, and dexamethasone-21-phosphate), and 16.6% of positive reactions would have been missed without D6/7 readings. Conclusion. We propose further studies to evaluate whether cocamidopropyl betaine, disperse blue mix 106/124, 2-bromo-2-nitropropane-1,3-diol, diazolidinyl urea, and Compositae mix II need to be added to the EBS.
Ključne besede: allergy and immunology -- diagnosis, hypersensitivity -- diagnosis, skin tests, clinical epidemiology, baseline series, contact sensitization, patch tests, simultaneous reactivity
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 205
 Povezava na datoteko |
10. |
