1. Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v SlovenijiPeter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018 Povzetek: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti.
Ključne besede: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje
DiRROS - Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 1170; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (325,35 KB) |
2. Zbornik predavanj2014 Ključne besede: papiloma virusi, infekcije, prevalenca, vakcinacija, presejanje, endometrij, adenokarcinom, konizacija, citodiagnostika, predrakave spremembe, kolposkopija, program ZORA, zborniki
DiRROS - Objavljeno: 24.11.2014; Ogledov: 2068; Prenosov: 0 |
3. |
4. (O)krog nasilja v družini in šoli : soočanje šole/vrtca z nasiljem nad otrokiDoroteja Lešnik, Ingrid Klemenčič, Mojca Pušnik, Katja Filipčič, Mitja Muršič, 2012 Ključne besede: otroci, učenci, medosebni odnosi, konflikti, reševanje konfliktov, agresivnost
DiRROS - Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 2265; Prenosov: 155
Celotno besedilo (2,37 MB) |
5. Self-assembled structures composed of single polypeptide comprising at least three coiled-coil forming elements : patentRoman Jerala, Ota Fekonja, Jelka Pohar, Helena Gradišar, Mojca Benčina, Iva Hafner Bratkovič, Robert Bremšak, Špela Miklavič, Urška Jelerčič, Anja Lukan, Tibor Doles, Sabina Božič Abram, Marko Verce, Nika Debeljak, Jožica Friedrich, 2014 Ključne besede: self assembled structures, polipeptide chain, nenostructures
DiRROS - Objavljeno: 13.05.2015; Ogledov: 3047; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (0,00 KB) |
6. Design of coiled-coil protein-origami cages that self-assemble in vitro and in vivoAjasja Ljubetič, Fabio Lapenta, Helena Gradišar, Igor Drobnak, Jana Aupič, Žiga Strmšek, Duško Lainšček, Iva Hafner Bratkovič, Andreja Majerle, Nuša Krivec, Mojca Benčina, Tomaž Pisanski, Tanja Ćirković-Veličković, Adam Round, José María Carazo, Roberto Melero, Roman Jerala, 2017 DiRROS - Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 712; Prenosov: 70
Celotno besedilo (741,03 KB) |
7. |
8. Odločanje o sankciji v kazenskem postopku : primerjalnopravni in kriminološki vidiki : doktorska disertacijaMojca Mihelj Plesničar, 2013 Ključne besede: sankcije, odločanje, pravni dejavniki, kaznovanje, ureditev, namen, kaznovalni okviri, načela, kaznovalne smernice, posredni vplivi, pogajanje, nepravni dejavniki, stopnjevanje kaznovanja, razlike v kaznovanju, kriminologija, kazenski postopek, disertacije
DiRROS - Objavljeno: 27.11.2015; Ogledov: 2679; Prenosov: 194
Celotno besedilo (2,93 MB) |
9. Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije?Mojca Medvešek, 2007 Povzetek: Namen prispevka je poskus 'identifikacije' populacije potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije glede na nekatere demografske in druge relevantne kazalce kot so: državljanstvo, etnična (narodna) struktura, jezik (materni in pogovorni), veroizpoved, spolna struktura, starostna struktura, izobrazbena struktura in status aktivnosti, pridobljene s popisom leta 2002. Glede na obravnavane 'objektivne' kazalnike ugotovimo dvoje: 1. obstajajo razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi znotraj populacije potomcev priseljencev in 2. položaj potomcev priseljencev v družbeni strukturi je boljši v primerjavi s položajem priseljencev in se glede mnogih kazalnikov približuje strukturi večinskega naroda.
Ključne besede: priseljenci, nekdanja Jugoslavija, Slovenija, potomci priseljencev
DiRROS - Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 10
Celotno besedilo (328,29 KB) |
10. |
