Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Mojca Unk) .

1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Gorsko kolesarjenje v naravnem okolju v Sloveniji
Peter Zajc, Mojca Golobič, Andrej Bončina, 2018

Povzetek: Gorsko kolesarjenje postaja vse bolj množično. Umeščanje te dejavnosti v prostor je zahtevno zaradi različnih interesov med uporabniki prostora ter zapletene pravne ureditve. Za gorske kolesarje so med različnimi potmi najbolj zaželene enoslednice, to so ozke, razgibane in utrjene poti iz naravnih materialov. Analizirali smo pravno ureditev gorskega kolesarjenja v naravnem okolju v Sloveniji, in sicer na nacionalni in lokalni ravni. Na primeru dveh testnih tras na območju zahodnega Pohorja, ki sta potekali skoraj izključno v gozdnem prostoru, smo preverili možnosti umeščanja gorskokolesarskih poti v naravno okolje. Pri tem smo postavili hipotezo, da ob doslednem upoštevanju pravnih predpisov umeščanje enoslednic v naravno okolje ni mogoče. Prvi del raziskave je temeljil na analizi pravnih predpisov in primerjavi ureditve v treh drugih srednjeevropskih državah. Za drugi del raziskave smo izbrali testni trasi ter zbrali in analizirali vse dostopne prostorske podatke. Obe trasi smo terensko pregledali in ju ocenili po izdelanem postopku, ki obsega šest korakov. Vse prostorske podatke smo obdelali v geografskem informacijskem sistemu. Pregled pravnih predpisov, ki ureja to področje, kaže na nedosledno rabo pojmov in različne možnosti razlag pravnih predpisov glede umeščanja gorskega kolesarjenja v naravno okolje v Sloveniji. Z analizo testnih tras smo ovrgli postavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da je umeščanje enoslednic v naravno okolje mogoče, vendar smo pri tem opozorili na pomembne omejitve in nejasnosti.
Ključne besede: kolesarjenje, narava, planinske poti, gozdne vlake, Pohorje
DiRROS - Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 1170; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (325,35 KB)

2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Kdo so potomci priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije?
Mojca Medvešek, 2007

Povzetek: Namen prispevka je poskus 'identifikacije' populacije potomcev priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije glede na nekatere demografske in druge relevantne kazalce kot so: državljanstvo, etnična (narodna) struktura, jezik (materni in pogovorni), veroizpoved, spolna struktura, starostna struktura, izobrazbena struktura in status aktivnosti, pridobljene s popisom leta 2002. Glede na obravnavane 'objektivne' kazalnike ugotovimo dvoje: 1. obstajajo razlike med posameznimi etničnimi skupnostmi znotraj populacije potomcev priseljencev in 2. položaj potomcev priseljencev v družbeni strukturi je boljši v primerjavi s položajem priseljencev in se glede mnogih kazalnikov približuje strukturi večinskega naroda.
Ključne besede: priseljenci, nekdanja Jugoslavija, Slovenija, potomci priseljencev
DiRROS - Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (328,29 KB)

10.
Razumevanje mobilnosti po spolu
Mojca Ramšak, 2010

Ključne besede: mobilnost, spol, enake možnosti
DiRROS - Objavljeno: 29.04.2016; Ogledov: 1424; Prenosov: 66
URL Celotno besedilo (0,00 KB)Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh