Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Mihej Urbančič) .

11 - 20 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Tla in talna mezofavna v travniških in gozdnih ekosistemih na komenskem Krasu
Julijana Lebez Lozej, Mihej Urbančič, 1998, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, sukcesija, pedofavna, mezoartropodi, Komen, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4490; Prenosov: 1902
.pdf Celotno besedilo (1023,87 KB)

13.
Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem Krasu
Mihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti.
Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4577; Prenosov: 1901
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

14.
15.
16.
17.
18.
Pedološke razmere v gozdovih Črnega loga : (13. gozdnogospodarsko območje - Murska Sobota)
Janko Kalan, 1988, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: pedologija, gozdna tla, pedološke razmere, tlotvorni dejavniki, Črni log
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2816; Prenosov: 668
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

19.
Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v gozdnogospodarski enoti Radovljica - levi breg Save
Ivan Smole, Mihej Urbančič, 1990, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdne združbe, Radovljica
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2361; Prenosov: 627
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

20.
Pedološka proučevanja : raziskovalna naloga
Mihej Urbančič, 1990, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: analiza tal, foliarna analiza, drevesnice, rodovitnost tal, pedologija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2590; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh