Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Mihej Urbančič) .

1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Bolj prehranjene smrekove sadike so manj prizadete zaradi saditvenega šoka
Mihej Urbančič, Lado Eleršek, 1994, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smreka, sadike
Objavljeno v DiRROS: 29.08.2023; Ogledov: 269; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
3.
4.
5.
Rastiščne in vegetacijske razmere v GGE Zgornje Dravsko polje : delavnica Javne gozdarske službe
Lado Kutnar, Mateja Cojzer, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2009, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: rastišča, vegetacija, Dravsko polje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2949; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

6.
Talne in vegetacijske razmere na območju GGE Lešje
Mateja Cojzer, Ljuban Cenčič, Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Milan Kobal, Tomaž Kralj, 2008, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: tla, vegetacija, Lešje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2963; Prenosov: 742
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

7.
Talne in vegetacijske razmere na oglednih točkah v GGE Vzhodno Pohorje
Mihej Urbančič, Lado Kutnar, Milan Kobal, Mateja Cojzer, Ljubo Cenčič, 2007, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: tla, vegetacija, Vzhodno Pohorje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2759; Prenosov: 766
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

8.
Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Raziskava pestrosti talnih razmer in vegetacije na Kočevskem je potekala na štirih raziskovalnih kompleksih. Dva sta bila osnovana v dinarskem jelovo- bukovem gozdu (Omphalodo-Fagetum) na Kočevskem Rogu, dva pa v preddinarskem gorskem bukovem gozdu (Lamio orvalae-Fagetum) in acidofi lnem bukovem gozdu (Blechno-Fagetum) pri Kočevski Reki. Kompleksi so bili sestavljeni iz skupno 11 objektov z različnimi rastiščnimi in sestojnimi razmerami, ti pa iz 60 ploskev. V prvih treh kompleksih na apnencih in dolomitih smo ugotovili šest talnih enot (folični, litični, evtrični in rendzični leptosol, evtrični kambisol, haplični luvisol) in devet humusnih skupin treh humusnih oblik. V četrtem kompleksu na nekarbonatnih skrilavih glinovcih in peščenjakih smo odkrili le eno talno enoto (distrični kambisol), zato pa sedem humusnih skupinznotraj treh humusnih oblik. Skupaj smo na ploskvah popisali 165 višjih rastlin in mahov. Na raziskovalnih ploskvah na apnencih in dolomitih smo v povprečju našli skoraj trikrat več vrst kot na skrilavih glinovcih in peščenjakih. V primerjalni analizi izbranih raziskovalnih objektov smo med njimi ugotovili značilne razlike (npr. odprte sestojne vrzeli vs. sklenjeni sestoji, vrzeli v pragozdnem ostanku vs. umetno oblikovane vrzeli v gospodarskem gozdu, strma skalnata pobočja vs. platoji, vrtače). Specifi čna fl oristična sestava je predvsem rezultat različnih sestojnih in rastiščnih, še posebej talnih razmer ter intenzitete gospodarjenja v preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: biotska pestrost, vegetacija, talne razmere, humusne oblike, sestojne vrzeli, dinarsko območje, Slovenija, jelovo-bukovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4096; Prenosov: 1938
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

9.
Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah
Lado Kutnar, Mihej Urbančič, Miran Čas, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V študiji smo preuevali talne in vegetacijske razmere na devetih reprezentativnih ploskvah v habitatu divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v visokogorju vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Raziskave so potekale na ploskvah v razlinih gozdovih na rastiših divjega petelina, ki so bile sistematino izbrane glede na geološko podlago, ekspozicijo in stopnjo ohranjenosti gozdov. V drugotnih smrekovjih, ki so nastali na zarašenih pašnikih in porašajo distrina rjava tla na andezitnih grohih in na gnajsih, smo v primerjavi talnih lastnosti z dobro ohranjenim bukovimi gozdovi na podobnih rastiših zasledili znake degradacijskih procesov. V gozdovih na apnencih in dolomitih je bila rastlinska vrstna pestrost mnogo veja kot v gozdovih na nekarbonatnih kamninah. Floristina sestava in struktura vegetacijesta jasno nakazala stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni matini podlagi.
Ključne besede: karmonatne kamnine, nekarbonatne kamnine, lastnosti tal, vegetacija, divji petelin, visokogorski gozd, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4061; Prenosov: 1797
.pdf Celotno besedilo (467,75 KB)

10.
Atlas gozdnih tal Slovenije
Mihej Urbančič, Primož Simončič, Tomaž Prus, Lado Kutnar, 2005, strokovna monografija

Ključne besede: gozdna tla, pedologija, priročnik
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3517; Prenosov: 625
.pdf Celotno besedilo (10,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh