Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Matjaž Mikoš) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Review of the research and evolution of landslides in the hinterland of Koroška Bela settlement (NW Slovenia)
Tina Peternel, Ela Šegina, Jernej Jež, Mateja Jemec Auflič, Mitja Janža, Janko Logar, Matjaž Mikoš, Miloš Bavec, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: This paper gives an overview of landslide research and the activity of landslides located above the Koroška Bela settlement in Northwest Slovenia. There are several landslides in this area and they pose a direct threat to the settlement below. The settlement is very densely populated (about 2,100 inhabitants) and has well-developed industry and infrastructure. It is built on deposits from past debris flows, indicating that large slope mass movements have occurred in the past. In this regard, the hinterland of Koroška Bela has been investigated since 2006, within the framework of various research, technical and European projects. The most extensive geological and geotechnical investigations were carried out after April 2017, when part of the Čikla landslide collapsed and mobilised into a debris flow. All of the investigations which have been carried out over the years revealed that the hinterland of Koroška Bela is characterised by high landslide activity due to geological, hydrogeological and tectonic conditions. In order to protect people and their property, it is essential to implement a holistic mitigation measure which includes remediation works (drainage works, debris flow breaker, etc.) and non-structural measures (monitoring system, early warning system, risk management, etc.). Regular and continuous monitoring of all landslides is also crucial to observe the landslide dynamics and evaluate the effectiveness of structural mitigation measures.
Ključne besede: landslide, debris flow, research, monitoring, landslide evolution, Koroška Bela
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2022; Ogledov: 619; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (11,09 MB)

2.
Buildings and infrastructure resilience : WCF2019 book of abstracts with programme
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Objavljeno v DiRROS: 14.05.2019; Ogledov: 2341; Prenosov: 0

3.
UNESCO Chair on Water-related Disaster Risk Reduction (WRDRR)
Matjaž Mikoš, Mitja Brilly, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: Agenda 2030, droughts, floods, international hydrological programme, landslides, sustainable development goals
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2019; Ogledov: 2241; Prenosov: 0

4.
Opening address - World construction forum 2019
Matjaž Mikoš, 2019, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: gradbeništvo, svetovni gradbeni forum, mednarodna posvetovanja
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2019; Ogledov: 2992; Prenosov: 773
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokovi
Gal Fidej, Matjaž Mikoš, Jernej Jež, Špela Kumelj, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Varovalni gozdovi imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka različnih naravnih nevarnosti. Kljub pove- čevanju potreb po varovalni in zaščitni funkcij zaradi staranja gozdov in povečanega tveganja zaradi naravnih motenj ostaja aktivno upravljanje na nizki ravni. Proučili smo učinkovitost varovalnih gozdov za zaščito pred drobirskimi tokovi na severozahodu Slovenije, v Soteski med Bledom in Bohinjem, kjer sta zaradi delovanja pobočnih premikov ogroženi državna cesta in železnica. Na podlagi geološke karte in karte podvrženosti drobirskim tokovom smo ugotovili vplivno območje drobirskih tokov. Pri modeliranju njihovega širjenja smo uporabili program TopRunDF. Podatke o gozdu smo zbrali na 26 vzorčnih ploskvah, kjer smo izmerili vsa živa drevesa s prsnim premerom več kot 10 cm. Podrobno smo opisali sestoje in jih ovrednotili po metodi NaiS. Ugotovili smo, da ima gozd pomembno vlogo pri zaščiti infrastrukturnih objektov. Za uresničevanje trajnosti zaščitne vloge je treba enomerne sestoje prevzgojiti v mozaično enomerne. V sestojih, kjer gozdnogojitveni ukrepi ne zadostujejo, je treba uporabiti tehnične ukrepe. Ker s sestoji niso gospodarili več desetletij, so motnje (najpogosteje v obliki vetrolomov) pogoste. Izsledki kažejo, da je potrebno objektivno ovrednotenje varovalne in zaščitne funkcije takšnih gozdov. Priporočamo tudi aktivno nego, kar je v nasprotju z dosedanjo prakso v teh gozdovih.
Ključne besede: varovalni gozdovi, naravne nevarnosti, drobirski tok, zaščitna funkcija, Soteska
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 3516; Prenosov: 763
.pdf Celotno besedilo (436,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh