Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Mateja Krajc) .

1 - 10 / 102
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dedni dejavniki, povezani z rakom dojk
Mateja Krajc, Ana Blatnik, 2023, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak dojk, genetika, register raka
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (205,81 KB)

2.
Vloga in delovanje preventivnih/presejalnih centrov za dojke
Jožica Maučec Zakotnik, Mateja Krajc, Maja Primic-Žakelj, 2006, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 05.12.2023; Ogledov: 110; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (584,86 KB)

3.
Presejanje za raka dojk - kje smo danes
Maja Primic-Žakelj, Mateja Krajc, Jožica Maučec Zakotnik, 2006, strokovni članek

Objavljeno v DiRROS: 05.12.2023; Ogledov: 93; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (325,66 KB)

4.
Dedni rak telesa maternice : kdaj je indicirano genetsko svetovanje
Ksenija Strojnik, Ana Blatnik, Mateja Krajc, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Tudi genetski dejavniki imajo vlogo pri nagnjenosti k razvoju raka telesa maternice. Najpogosteje se pojavlja v sklopu dednega sindroma Lynch (približno 3 % vseh bolnic z rakom telesa maternice). Pri vseh bolnicah s karcinomom endometrija se zato opravlja presejanje za sindrom Lynch, in sicer z imunohistokemičnim barvanjem za izražanje beljakovin popravljanja neujemanja in/ali z določanjem mikrosatelitne nestabilnosti iz primarnega tumorja. Pri vseh je tudi zelo pomembno natančno preveriti družinsko in osebno anamnezo drugih malignih ali benignih tumorjev. Na ta način aktivno iščemo tiste, ki imajo večjo verjetnost, da so nosilke genetskih okvar, povezanih z dedno obliko raka telesa maternice. Te potrebujejo napotitev in obravnavo pri kliničnem genetiku. V Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana obravnava teh bolnic in njihovih svojcev poteka v okviru multidisciplinarne obravnave. Nosilci podedovanih genskih okvar lahko na podlagi genetskega izvida informirano soodločajo o preventivnih ukrepih glede na njihovo ogroženost za rake, ki so povezani v določen dedni sindrom.
Ključne besede: rak maternice, ginekološki raki, ginekološka onkologija
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2023; Ogledov: 341; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (295,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Zdravstvena pismenost: pomen pri zgodnjem odkrivanju in preventivi raka : XXX. seminar "In memoriam dr. Dušana Reje"
2022, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: zdravstvena pismenost
Objavljeno v DiRROS: 15.02.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
7.
Analiza rezultatov genetskega testiranja bolnic in bolnikov z rakom dojk
Simona Hotujec, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, Mateja Krajc, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: onkologija, rak dojke, genetsko testiranje
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (36,93 KB)

8.
Obsevanje raka dojk pri brca1 in brca2 pozitivnih bolnicah
Alenka Jerala, Mateja Krajc, Tanja Marinko, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: onkologija, rak dojke, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 09.02.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (40,23 KB)

9.
Dedni dejavniki, povezani z rakom prostate
Mateja Krajc, Ana Blatnik, Ksenija Strojnik, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Rak prostate je najpogostejši rak pri moških tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Najpomembnejši nevarnostni dejavniki za raka prostate so starost, etnična pripadnost in družinska anamneza raka prostate. Rak prostate se lahko pojavlja v sklopu različnih dednih sindromov, kot sta npr. sindrom dednega raka dojk in/ ali jajčnikov in sindrom Lynch. Moških z rakom prostate in pozitivno družinsko anamnezo rakavih obolenj ne testiramo le zato, da bi ocenili njihovo ogroženost za razvoj drugih rakov v sklopu dednega sindroma. Zaradi razvoja specifičnih zdravil je izvid genetskega testiranja lahko pri njih pomemben tudi za načrtovanje zdravljenja. Zadnjih nekaj let smo priča hitremu razvoju genetskih testiranj za zarodne patogene in verjetno patogene različice v genih, ki visoko in zmerno ogrožajo za raka prostate in lahko napovedujejo agresivnost bolezni in odziv na specifično zdravljenje. Obenem se uveljavlja tudi genetsko testiranje vzorcev tumorske DNA, ki zazna tako zarodne kot pridobljene, t. i. somatske patogene različice, vpletene v proces kancerogeneze. Genetski izvid je pomemben tudi za krvne sorodnike testiranih. Če je v določenem genu prisotna zarodna patogena različica, je možno odkrivanje nosilcev te okvare tudi med ostalimi sorodniki. Zdravim nosilcem lahko tako omogočimo njim prilagojene presejalne programe za rake, za katere so lahko visoko ali zmerno ogroženi.
Ključne besede: rak prostate, dednost, genetika
Objavljeno v DiRROS: 02.02.2023; Ogledov: 385; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (177,59 KB)

10.
Klinična genetika in rak dojk
Mateja Krajc, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Povzetek: V primeru dedovanja visoko penetrantnih zarodnih patogenih različic (PR) v določenih genih se lahko močno poveča ogroženost, da bo posameznik zbolel za rakom. Prepoznavanje nosilcev zarodnih okvar je zato zelo pomembno. Vključimo jih lahko namreč v učinkovite presejalne programe za visoko ogrožene. Že leta 1999 smo se na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) tega zavedali in tako kmalu po odkritju prvih genov, ki jih povezujemo z večjo ogroženostjo za raka dojk, genov BRCA1 in BRCA2, omogočili slovenskim družinam genetsko svetovanje in testiranje po najvišjih možnih standardih kakovosti. V sklopu multidisciplinarne obravnave smo tako v 23 letih dejavnosti genetski posvet in test omogočili več kot 11.000 posameznikom, največ, več kot 90 % vseh, prav s področja dednega raka dojk in jajčnikov. Dejavnost smo razširili tudi na druge dedne sindrome za raka in se umestili v sam evropski vrh kot evropski referenčni center za redke bolezni – v mrežo za dedne rake. Od 2019 vodimo državni register testiranih, obremenjenih z dednim rakom, in naše bolnike vključujemo v domače in mednarodne raziskave. Nenehno preverjamo in optimiziramo kakovost dela in s tem skrbimo za varno obravnavo bolnikov.
Ključne besede: rak dojk, diagnostika, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 303; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (105,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh