Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Mateja Krajc) .

1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populaciji
Mateja Krajc, Vesna Zadnik, 2018

Povzetek: Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk.
Ključne besede: rak dojke, preventivna mamografija, individualna ogroženost, računalniški programi
DiRROS - Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 460; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (139,26 KB)

3.
4.
Lynparza (olaparib) : novo tarčno zdravilo pri raku jajčnikov
Erik Škof, Mateja Krajc, 2016

Ključne besede: rak jajčnikov, tarčna zdravila, kemoterapija, dedni raki
DiRROS - Objavljeno: 03.01.2018; Ogledov: 1069; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (455,09 KB)

5.
Onkološko genetsko svetovanje in testiranje : odnos, poznavanje in praksa zdravnikov na primarni ravni : povzetek Prešernove naloge
Vaneja Velenik, Mateja Krajc, Anja Meden, Tina Škerl, 2016

Povzetek: Ocenjuje se, da je 5 do 10 % rakov dednih. Za osebe, ki imajo visoko verjetnost za dednega raka, je indicirano onkološko genetsko svetovanje. Poročila Ambulante za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana kažejo, da slovenski zdravniki, predvsem na področju dednega raka debelega črevesa in danke, bolnike premalo napotujejo na onkološko genetsko svetovanje ter gensko testiranje. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko splošni zdravniki in specialisti družinske medicine v Sloveniji vedo o družinskih ter dedno pogojenih oblikah raka in zakaj na svetovanje ter testiranje ne napotujejo svojih pacientov. V okviru presečne raziskave smo slovenskim splošnim zdravnikom in specialistom družinske medicine poslali povezavo do anonimnega spletnega vprašalnika. Pri tem odgovori kažejo, da 49 % vprašanih v zadnjem letu na svetovanje in testiranje ni napotilo nobenega bolnika, 22 % zdravnikov pa ni dovolj seznanjenih z indikacijami za napotitev na svetovanje in testiranje. Nadalje 41 % zdravnikov nima dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka. Na 18 zastavljenih vprašanj o dednih rakih so povprečno pravilno odgovorili na 8,5 ± 3,2 oziroma 47-odstotno. Na vprašanja o dednem raku dojk so ženske zbrale 11 % več pravilnih odgovorov kot moški. Zdravniki, ki so napotili vsaj enega bolnika, so pravilno rešili povprečno 4 % več vprašanj kot tisti, ki niso napotili nobenega bolnika. Splošni zdravniki v Sloveniji premalo napotujejo bolnike in njihove svojce na onkološko genetsko svetovanje ter testiranje, ker niso dovolj seznanjeni z indikacijami za napotitev in ker nimajo dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka pri svojih bolnikih med rednim delom.
Ključne besede: genetsko svetovanje, onkologija, testiranje, indikacije, zdravniki
DiRROS - Objavljeno: 16.03.2018; Ogledov: 726; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (468,91 KB)

6.
7.
8.
9.
Dedni nepolipozni rak debelega črevesa
Mateja Krajc, 2006

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 353; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (68,00 KB)

10.
Dedni rak debelega črevesa in danke
Mateja Krajc, Srdjan Novaković, 2013

Ključne besede: dednost, rak debelega črevesa, rak danke, dedni raki
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 456; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (307,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh