Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Martin Zupančič) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upornostni merilnik drevesne kondicije in biološkega razkroja lesa : industrijsko razvojni projekt

Ključne besede: instrumenti, drevesna kondicija, električna upornost, meritve, les
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 963; Prenosov: 53
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
Zgradba reakcijskih con pri bukvi (Fagus sylvatica L.)
Primož Oven, Martin Zupančič, Maks Merela, Niko Torelli, 2004

Povzetek: Pri bukvi (Fagus sylvatica L.) smo raziskovali mejne kompartmentalizacijske plasti izvotljenih ter razkrajajočih se debelnih sredic. Mejne plasti pri vsehpreiskanih drevesih anatomsko ustrezajo reakcijskim conam in ne bariernim conam kot jih predpostavlja model CODIT. V osrednjem delu reakcijske cone so bile traheje intenzivno okludirane z gumoznimi snovmi in suberiziranimi tilami. Lumni trakovnega in aksialnega parenhima, vlaknastih traheid in vse pikenjske odprtine so bili zapolnjeni z netopnimi depoziti. Za notranji del reakcijskih con je značilen razkroj celičnih sten in depozitov, suberizirane strukture pa so ostale nespremenjene. Pri reakcijskih conah, ki mejijo neposredno na duplino, je ta del manjkal, na površini reakcijske cone v duplini so vidna trosišča gliv. Povečana količina škroba v parenhimskih celicah in različne razvojne faze til v zunanjem delu reakcijske cone kažejo na aktivne kompartmentalizacijske procese. Aktivna obrambna in pasivna zaščitna funkcija reakcijskih con v živem drevesu sta podrobneje analizirani.Compartmentalization boundary layers surrounding hollow and decaying stem cores were investigated in beech (Fagus sylvatica L.). In all investigated trees, boundary layers corresponded anatomically to the reaction zones and notto the barrier zones as proposed by the CODIT model. In the central part ofreaction zones, vessels were heavily occluded with deposits of gums and suberised tyloses, whereas the lumina of ray and axial parenchyma, fibre tracheids and all pit apertures were filed with insoluble deposits. The inner part of reaction zones exhibited decay of cell walls and deposits, leaving suberized structures intact. This part was absent in the reaction zones bordering directly on the hollow, although fungal fruit bodies were present onthe surface of the reaction zone. Increased amount of starch grains and different growing stages of tyloses in the outer part of reaction zones indicated active compartmentalization processes. The paper discusses in detailthe active defensive and passive protective function of reaction zones in the living trees.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L, razkroj, izvotlitvena drevesa, dupline, kompartmentalizacija, reakcijska cona
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 952; Prenosov: 80
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje debla
Jožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004

Povzetek: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 988; Prenosov: 81
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Anatomija lesa za loke godal
Katarina Čufar, Blaž Demšar, Martin Zupančič, Gerald Koch, Primož Oven, 2007

Povzetek: V goslarski delavnici "Atelje Demšar" smo dobili štiri vzorce lesa za godalne loke tujih dobaviteljev, ki so jih označili z imeni (1) pernambuk, (2) konjskomeso, (3) brazil in (4) kačji les. Les smo anatomsko preiskali ter določili vrste: (1) Guilandina echinata (pernambuk, pau brazil, brazil), (2) Manilkara bidentata (massaranduba, konjsko meso), (3) Shorea laevis (balau, bangkirai), (4) Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis (Schlangenholz, snakewood, kačji les). Identifikacija je v treh (1, 2 in 4) od štirih primerovpotrdila lesno vrsto, kot jo je navedel dobavitelj lesa. Preiskane lesne vrste pernambuk, konjsko meso in kačji les (1, 2 in 4) iz južne Amerike imajo skupne naslednje lastnosti: fino teksturo, temno obarvano jedrovino, dekorativen videz, visoko gostoto, visoko trdnost, dobro dimenzijsko stabilnost in dobre obdelavnostne lastnosti, posebno struženje in površinsko obdelavo. Vse so zelo cenjene za godalne loke, za najboljšega pa velja les pernambuka. Les balau iz Azije ima slabše lastnosti in ni tipična lesna vrsta za loke. Razlike v zgradbi lesa preiskanih vrst so najverjetneje vzrok za razlike v kvaliteti končnega izdelka. Podajamo opis izdelave lesenega loka, opis lesnih lastnosti in pomen pravilne identifikacije in poimenovanja lesa.
Ključne besede: godalni lok, pernambuk, Guilandina echinata syn. Caesalpina echinata, massaranduba syn., konjsko meso, Manilkara bidentata, kačji les, Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis, balau, Shorea laevis, anatomija lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 969; Prenosov: 81
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo dreves
Katarina Čufar, Martin Zupančič, 2009

Povzetek: Predstavljen je pregled zgradbe, lastnosti in rabe lesa jelke (Abies alba Mill.), ki ima neobarvano jedrovino, srednjo gostoto, relativno dobre mehanske lastnosti in je uporaben za številne namene. Vrednost in uporabnost lesa zmanjšujejo predvsem slaba odpornost proti različnim škodljivcem ter pojav mokrega srca in kolesivosti. Lastnosti lesa in uporaba lesa jelke so podobne kot pri smreki (Picea abies Karst.). Jelovina ima prednost predvsem tam, kjer smola ni zaželena, kjer je zaželena odpornost na kisline in baze, ter za vodne konstrukcije. Na primeru dendrokronološko datiranega lesa iz arheoloških in zgodovinskih objektov v Sloveniji smo ugotovili, da so jelovino v preteklosti uporabljali pogosteje kot smrekovino. Dokaz za to so številne do 500 let stare konstrukcije in ostrešja zgodovinskih stavb. Na celičnem nivoju je les jelke sestavljen predvsem iz traheid in parenhimskih celic trakov. V zadnjih letih so bile v Sloveniji opravljene podrobnejše raziskave nastajanja lesa pri jelki, ki so pomembne za fiziologijo drevja in razumevanje lastnosti lesa kot materiala. Opravljenih je bilo tudi več raziskav sekundarnega floema, ki je ključnega pomena za preživetje dreves. Podajamo pregled in glavne ugotovitve teh raziskav.
Ključne besede: jelka, Abies alba, les, zgradba lesa, lastnosti lesa, smreka, Picea abies, dendrokronologija, nastanek lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 854; Prenosov: 81
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh